Nova fotografija skuša "reševati čast" enega najbolj prepoznavnih prizorov vojne vseh časov: The Falling Soldier (Padajoči vojak) je fotografija Roberta Cape, ki je v objektiv ujel vojaka španske državljanske vojne v hipu, ko je bil ta ustreljen. Sila udarca ga je pahnila nazaj, puško pa mu je odneslo iz roke. S fotografijo, ki je še danes simbol odpora proti fašizmu, je na Madžarskem rojeni Capa v trenutku zaslovel.
Toda v preteklosti je bila "verodostojnost" prizora že večkrat postavljana pod vprašaj, češ da je bil zrežiran; sam Capa je bil s komentarji vedno zelo skop. Prvi je o fotografiji podvomil Phillip Knightley v knjigi o vojnih poročevalcih The First Casualty (1975), v kateri se je skliceval na novinarja, ki naj bi od Cape, ko sta si nekoč v Španiji delila hotelsko sobo, iz prve roke slišal, da je bil prizor "nastavljen".
V okviru razstave This is War -- Robert Capa at Work, ki je pravkar odprla vrata v Londonu, so na enem mestu zbrane vse fotografije, ki jih je Capa tistega septembrskega dne leta 1936 posnel. Spremljajo jih še njegovi posnetki iz kitajsko-japonske vojne (1938) ter slike pristanka ameriških sil na normandijski obali na "dan D" leta 1944.
Tragični zasuk poziranja za fotografije?
Kurator razstave, lani umrli Capov biograf Richard Whelan, si je zadal nalogo, skeptike prepričati o verodostojnosti Padajočega vojaka. Iz arhivov je izbrskal 40 posnetkov in negativov iz iste serije, ki prizor postavljajo v smiseln kontekst. "Zgodba", ki tako nastane, prikazuje skupino vojakov - med njimi je tudi tisti, čigar smrt je čez nekaj trenutkov ovekovečil Capa - ki skačejo čez jarek in merijo s puškami. Ti prizori so bili verjetno res "odigrani" za kamero, saj ni videti, da bi bili vojaki zares napadeni. Ponuja se torej teorija, da jih je med "poziranjem" opazil ostrostrelec Francovih sil, ki je nato nesrečneža čisto zares ustrelil - ravno pred Capovim objektivom.
Prva medijska vojna
Španska državljanska vojnani bila mejnik le za zgodovino Pirenejskega polotoka ali celo Evrope: velja tudi za prvo "medijsko vojno". Pisatelji, novinarji in fotografi, ki so se zgrinjali v Španijo, so hoteli s svojim delom izraziti ogorčenje nad vojno in pripadnost republikanski strani.
Živel hitro, umrl mlad
Capa, ki je v Vietnamu padel pri samo 40 letih, je znan predvsem po svoji izjavi, da "če tvoje slike niso dovolj dobre, to pomeni, da nisi dovolj blizu akciji". V pismu iz Kitajske, ki ga je naslovil na prijatelja, je razkril tudi razklanost, ki se je skrivala za tem "junačenjem": "Najbolj goreča želja vsakega vojnega fotografa je brezposelnost." (Kitajsko je obiskal leta 1938, pod okriljem nacionalističnega vodje Čangkajška, ki je bil na čelu odpora japonski invaziji. Kitajska je takrat, podobno kot Španija na Zahodu, veljala za vzhodno fronto mednarodnega boja proti fašizmu. Capa je posnel celo serijo fotografij prebivalcev Hankouja med japonskim letalskim napadom. Slavna je predvsem fotografija dečka, ki so ga sovražniki ustrelili, medtem ko je skušal ujeti pobeglega prašiča in kokoši.)
Ana Jurc
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje