Maja Bogataj Jančič z Inštituta za intelektualno lastnino, ki je vodila prvi del pogovorov, je v uvodu poudarila, da so nekatere evropske države že precej pred nami pri implementaciji omenjene direktive, ki je bila na ravni EU-ja sprejeta aprila 2019.

Nova EU-direktiva prinaša zlasti dve novosti
V Sloveniji je ministrstvo za gospodarstvo lani marca pozvalo zainteresirane, da podajo svoja stališča, predloga pa še ni pripravilo. Nova EU-direktiva na področju avtorskega prava prinaša zlasti dve novosti: spremembe v razumevanju izjem glede izobraževanja, raziskovanja, podatkovne analitike, knjižnic in kulturnih ustanov ter spremembe v regulaciji odgovornosti gostiteljev digitalnih vsebin, o čemer govori 17. člen.

Sorodna novica "Spletne platforme v času krize cvetele, a uspeha ne delijo z ustvarjalci"

O izjemah v izobraževanju je spregovorila Katarina Krapež, predavateljica prava na primorski Fakulteti za management. Kot je dejala, se pri implementaciji direktive zavzema za izjeme ob uporabi vsebin za potrebe izobraževanja oz. poučevanja, torej v nekomercialne namene. Ne vidi škode v tem, če študentom ponudi v branje odlomek nekega dela ali predvaja kratek posnetek filma. V teh primerih bi morala biti po njenih besedah vsebina prosta licenc, saj je namenjena le ilustraciji in ne konzumaciji del.

Predsednik Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost ter direktor Centralne tehnične knjižnice Miro Pušnik je poudaril, da knjižnice zase ne "zahtevajo večjih odpustkov", temveč si želijo večje transparentnosti. Ob tem pogrešajo tudi odprt strokovni dialog tako z uporabniki kot ponudniki. Pri izjemah si, podobno kot predhodnica, želi da bi bile čim bolj široko zastavljene in jasne.

"Odliv ljudi, možganov drugam, kjer teh omejitev ni"
Marko Grobelnik, raziskovalec na področju umetne inteligence z Instituta Jožef Stefan, je opozoril predvsem na problem omejevanja. Po njegovih besedah sta pri omejevanju mogoča dva scenarija. Prvi je, "da postanemo nekompetitivni", drugi, ki ga v Sloveniji po njegovih besedah že občutimo, pa predstavlja "odliv ljudi, možganov drugam, kjer teh omejitev ni".

Avstrijski, nemški in finski predlogi reševanja direktive
V drugem delu pogovora je spregovorila nekdanja nemška evroposlanka ter zagovornica načela odprtosti podatkov Julia Reda. Med drugim je predstavila avstrijske, nemške in finske predloge reševanja 17. člena direktive.

Sorodna novica Desetletnica Aipe: AV-sektor še nima do konca razvitih pravic in potencialov

Cilj 17. člena je bil, kot je pojasnila doktorska kandidatka na dunajski Pravni fakulteti Saša Krajnc, zapolnitev praznine, ki je nastala, ko so spletne platforme, kot sta Youtube, Facebook, začele bogateti na račun avtorjev vsebin. S tem členom želi EU zagotoviti pravice avtorjem, in sicer na način licenčnine, ki jo plača platforma.

Tu nastane težava za uporabnika neke platforme, saj se vsebina, če se izkaže, da je avtorska, platforma pa nima licence, zablokira, pri čemer blokade ustvarjajo avtomatizirani algoritmi, ki ne dopuščajo izjem oz. ne prepoznavajo, kdaj gre za legitimno uporabo nekih vsebin, denimo za citiranje, kritiko ali parodijo. Tu EU prepušča državam članicam, da najdejo načine, da legitimne vsebine ostanejo prosto dostopne.

Saša Krajnc se boji, da bomo v Sloveniji le kopirali rešitve drugih. Kritičen je bil tudi nevladnik in aktivist Domen Savič, ki je med drugim problematiziral neudeležbo režiserja in predsednika nadzornega odbora Aipa Klemna Dvornika. Ta se razprave ni udeležil, ker je po njegovem mnenju zasnovana preveč sovražno do avtorjev in intelektualne lastnine.

Pogovor so organizirali Inštitut za intelektualno pravo, Danes je nov dan in Creative Commons Slovenija.