Uporabniki tovarne Rog so izrazili nestrinjanje z načrtom Mestne občine Ljubljana za prenovo območja, kot ga je predvidela v okviru evropsko podprtega projekta Second Chance.

Jedro skupnosti uporabnikov tovarne šteje 150 ljudi, širši krog - do 300 ljudi - pa prav tako uporablja prostore in ustvarja v njih; na koncu je tu še občinstvo, skupaj par tisoč ljudi, ki je nestrinjanje z načrtoma MOL-a izrazilo s sprehodom od Trubarjeve prek središča mesta do Mestne hiše.

Podporniki: Rog je v časih, ki zatirajo kritiko sistema, krvavo potreben
Na postanku na Prešernovem trgu je pisana druščina kakšnih 500 ljudi ob glasbi, s transparenti in prepoznavnim znakom nekdanje tovarne koles opomnila, da v Rogu že več let potekajo dejavnosti, ki se postavljajo nasproti potrošništvu, da MOL ruši samoniklo cono in jo namerava zamenjati za še eno gradbeno jamo v središču mesta ter da Rog "ni samo prostor kulture, ampak v časih, ko je zatrta vsakršna kritika obstoječega sistema, tudi prostor številnih aktualnih in aktivističnih pogovorov".

Ob tem so poudarili, da "Roga ne dajo za gradbeno jamo" ter da bodo ostali v njem, ker jim "pomeni življenje".

Prenova je nujna - a kakšna?
Kot je za STA povedal eden od uporabnikov, Rastko, so želeli s shodom izraziti jasno nestrinjanje z načinom vodenja projekta in pozvati MOL, da prizna obstoječe samonikle vsebine in neformalen način organizacije ter pozitiven pomen, ki ga ima tovarna za mesto in širše. Po njegovih besedah si tudi sami želijo prenove, vendar ne na način, kot ga predvideva mesto, in sicer postaviti infrastrukturo za razvoj kreativnega sektorja. To se Rastku ne zdi več kultura, kot je zapisana v strategiji razvoja kulture v MOL, "torej kot vrednota sama po sebi, ki se je ne prilašča politika ali ekonomija".

Sami si želijo takšne prenove, s katero bi MOL saniral kritične točke v tovarni, jih priključil na javno elektriko, ker že desetletja delujejo na agregatih, izvedel ekološko sanacijo, ne nasprotujejo niti prenovi fasade. Vendar na način, ki bi spoštoval njihovo avtonomijo, specifičen način organizacije ter omogočil, da nadaljnja dela organizirajo sami. "Govorimo torej o neki samoprenovi in samoupravljanju," je pojasnil Rastko.

Second Chance ni brez napak
Projekt Second Chance, ki ga MOL vodi od leta 2007, ima po njegovih besedah več težav, na katere so opozorili tudi strokovnjaki. Tudi uporabniki so podali svoje kritike, vendar, tako Rastko, niso bili uslišani. Poleg tega, kot je poudaril, so v Ljubljani že razviti kreativni sektorji, npr. v Poligonu, Tobačna, Kreativna cona Šiška in nekdanja tiskarna Mladinske knjige, zato se mu zdi bolj smiselno, da bi jih MOL podprl infrastrukturno, finančno in programsko, Rog pa prepoznal kot neko uspešno in unikatno zgodbo ter ji omogočil nadaljnji razvoj.

Je še čas za spremembo smeri?
Da bi odstopili od projekta, MOL pozivajo zadnje mesece, vendar doslej niso bili uslišani, župan po Rastkovih navedbah vztraja pri rušenju. So pa 30. maja vabljeni na pogovor, za katerega pričakujejo, da bo "resnično pravi pogovor, ne samo obveščanja o tem, kaj se bo delalo". Če dialoga ne bo, je Rastko v imenu skupnosti napovedal, da bodo svoje dejavnosti stopnjevali.