Po starem običaju si kurenti po svečnici točno opolnoči prvič nadenejo zvonce in s tem začnejo odganjati zimo in zle duhove, oznanjati začetek pustnih norčij in prinašati srečo za dobro letino.

Kurenti imajo za pasom običajno pet pastirskih zvoncev - v muzeju jih hranijo več kot 200 - medeninastih, starih več kot pol stoletja. Kurentov kožuh je iz ovčjega krzna, nekoč je bil iz tistega, ki je bil pač pri roki - tudi iz volkovega, medvedjega ali pasjega. Pokrivalo je iz govejega usnja, rogov, gosjih peres ter barvnih papirnatih trakov in rož. Brki so sirkovi, zobje iz luščenega belega fižola, poudarjeni čekani so prašičji. Za usnjeni pas si kurent veže robce, ki mu jih dajejo dekleta, brani pa se z leseno ježevko, ki je na koncu prevlečena z ježevo kožo in bodicami.

Na prireditvi bo sodelovalo okoli 250 kurentov.

Na Ptuju bo letos potekala tudi največja slovenska pustnokarnevalska prireditev kurentovanje. Tradicionalna prireditev traja 11 dni in je letos že 44. po vrsti. Začela se bo v soboto, 14. februarja. V popoldanskem času bo oživila mestne ulice in trge, kjer bodo nastopali artisti, ulična gledališča, glasbeniki in drugi. Zvečer se bo zabava nadaljevala v karnevalski dvorani, kjer se bodo maškare lahko zavrtele ob živi glasbi popularnih domačih in tujih glasbenikov.

Pustni povorki, najbolj odmevna dogodka kurentovanja, bosta 14. in 22. 2. Na prvi se bodo predstavile slovenske maske, na drugi pa poleg naših še pustne maske iz Avstrije in Hrvaške.