Če je kralj Salomon resnično dal zgraditi tempelj v Jeruzalemu, je potreboval velike količine bakra, in najverjetneje je, da bi ga nosili prav z območja, ki mu Biblija pravi Edom in kjer zdaj koplje Levyjeva ekipa. Foto:
Če je kralj Salomon resnično dal zgraditi tempelj v Jeruzalemu, je potreboval velike količine bakra, in najverjetneje je, da bi ga nosili prav z območja, ki mu Biblija pravi Edom in kjer zdaj koplje Levyjeva ekipa. Foto:
Prvi jeruzalemski tempelj
Jeruzalemski tempelj je pojem, ki igra v zgodovini in mitologiji judovskega ljudstva izredno pomembno vlogo. Prvi tempelj na jeruzalemski Tempeljski gori je dal torej leta 957 pred našim štetjem zgraditi kralj Salomon. To je bilo središče judovske religije in s tem tudi središče nacionalne in kulturne zavesti judovskega ljudstva. Leta 586 pr. n. št. je babilonski kralj Nebukadnezar II. zavzel Judejo in požgal tempelj. To dejanje je tudi simbolni začetek zgodovine preganjanja in zatiranja judovskega naroda.

Arheologija mora upoštevati čisto vsak vir podatkov, ki ga ima na voljo. Če človeka zanima na primer starodavna Indija, bi moral po mojem nepristransko preučiti tudi Mahabharato.

Thomas Levy, antropolog s Kalifornijske univerze
Rudnike kralja Salomona je še leta 2004 v TV-filmu iskal Patrick Swayze.

Kralj Salomon, ki je prestol zasedel po smrti svojega očeta kralja Davida, je vsaj toliko kot po svoji modrosti (spomnimo se samo besedne zveze "salomonska rešitev") slovel po svojem bogastvu. Toda kot pri večini biblijskih zgodb so tudi tu znanstveniki vrsto let uprizarjali bitko izmeničnega spodbijanja in zagovarjanja starozavezne zgodbe - kajti čeprav ga Biblija omenja, ni skoraj nobenih oprijemljivih dokazov o kralju, ki naj bi med letoma 1000 in 931 pr. n. št. vladal združenima Izraelu in Judeji. Toda zdaj so arheologi ugotovili, da je šlo vsaj v enem pogledu za več kot le legendo.

Raziskovalci so v Jordaniji že v sedemdesetih naleteli na rudnik ne sicer zlata, ampak bakra - a šele zdaj trdijo, da je iz 11. in 10. stol pr. n. št., torej ravno iz obdobja, ko naj bi kralj Salomon vladal imperiju na Bližnjem vzhodu. Izkopavanja potekajo na območju starodavne trdnjave Kirbat en Nahas, katere ime v arabščini pomeni "bakrene ruševine". Sama zgradba datira v sredino 9. stoletja pr. n. št., usedline žlindre pod njo pa so še stoletje starejše.

So tu nakopali baker za jeruzalemski tempelj?
Vodja izkopavanj, Thomas Levy, z univerze v San Diegu, je prepričan, da je najdba prelomna, saj je doslej je veljalo, da se na tem ozemlju kopanje bakra ni začelo pred sedmim stoletjem pr. n. š. "Seveda ne moremo verjeti vsega, o čemer poročajo starodavna besedila, toda naša raziskava potrjuje ujemanje znanstvenih in arheoloških odkritij na eni in Biblije na drugi strani." Nova ocena starosti rudarskih dejavnosti na tem območju pomeni, da je rudnik deloval v času, ko naj bi dal Salomon - tako Biblija - zgraditi prvi judovski tempelj. V ta namen je naročil na tone bakra ter manjše količine zlata in srebra, piše v Stari zavezi (čeprav so nekateri prevodi baker spremenili v bron).

Zdaj poskušajo ugotoviti predvsem, kdo je imel v rokah vajeti izkopavanja bakra v današnji Jordaniji in kakšen vpliv je imelo taljenje rude na okolje.

Rudniki kralja Salomona so se v ljudski zavesti zasidrali v viktorijanskih časih, ko je raziskovalec sir H Rider Haggard o lovu na rudnike napisal roman (mimogrede, postavil jih je v Afriko - in tako postal avtor prvega raziskovalnega romana v angleščini, ki se dogaja na črni celini). Pozneje so jih iskali še v več filmih, med drugim tudi v komediji z Richardom Chamberlainom in Sharon Stone v glavnih vlogah (1985), delno pa temo načenja tudi film The League of Extraordinary Gentlemen (2003).

Včasih je Biblija "modna", drugič ne
"Zlata doba" arheoloških "biblijskih" najdb je bila med prvo in drugo svetovno vojno; ameriški arheolog Nelson Glueck je, denimo, že pred 70 leti trdil, da je našel Salomonove rudnike. "Dobesedno vse, kar je našel, je povezal s kako biblično zgodbo," njegovo delo ocenjuje Levy.

Nekje do sredine 20. stoletja se je "ozračje" spremenilo. Številni akademiki so trdili, da trdnih povezav med Staro zavezo in resnično zgodovino med 12. in 9. stol. pr. n. št. preprosto ni. Mnogi verjamejo, da so se verodostojni zgodovinski podatki iz svete knjige izgubili v času revizij med sedmim in četrtim stoletjem pr. n. št.

Ana Jurc

Arheologija mora upoštevati čisto vsak vir podatkov, ki ga ima na voljo. Če človeka zanima na primer starodavna Indija, bi moral po mojem nepristransko preučiti tudi Mahabharato.

Thomas Levy, antropolog s Kalifornijske univerze