"Komentarji v resnici niso potrebni, ko enkrat vidiš fotografije." Foto: YouTube
Matrera
Grad Matrera je bil lani zaradi močnega deževja še dodatno poškodovan in zato krvavo potreben obnove. Foto: AP
Kritiki prenovi očitajo predvsem, da je "do skrajnosti pretirala" upoštevanje zakona, po katerem je treba nove dele ločiti od izvirnih antikvitet. Foto: Twitter

Castillo de Matrera na jugu Španije, ki na leto pritegne več tisoč obiskovalcev, je bil po močnih deževjih pred tremi leti, zaradi katerih se je sesul eden izmed zidov, krvavo potreben obnove. A na obnovo kulturnega spomenika, ki jo je po poročanju medijev izvedlo lokalno gradbeno podjetje, so španski zgodovinarji reagirali z ogorčenjem.

Skupina Hispania Nostra, posvečena dediščini in konservaciji, je projekt opisala kot "masaker dediščine". "Konsolidacija in restavracija - kot temu pravijo vpleteni arhitekti - je v resnici obžalovanja vredna; tako domačini kot tujci so zgroženi," so zapisali.

"Komentarji v resnici niso potrebni, ko enkrat vidiš fotografije. Iz tujine so nam pisali, da ne razumejo, zakaj se take norosti še vedno dogajajo. In v resnici so norosti."

Domačin je za lokalno postajo La Sexta k temu še dodal: "Namesto restavratorjev so pripeljali gradbince in ti so, kot rečemo tukaj, zasrali."

Zgodba o "opičjem Jezusu", ki je splet ne more pozabiti
Afero so hitro pograbili tudi tviteraši, ki seveda še niso pozabili slavne zgodbe o "opičjem Jezusu" iz leta 2012: takrat je namreč dobronamerna upokojenka v španski vasici Borja na lastno pest "restavrirala" fresko Jezusa v lokalni cerkvi in jo spotoma popolnoma uničila.

"Kaj hudiča so naredili gradu Matrera v Cádizu?" se sprašuje ena izmed uporabnic. "Pa smo mislili, da je bila Ecce Homo slaba freska!" In nekdo drug: "Precej jasno je, da so umetnine v Španiji po obnovi v slabšem stanju kot pred njo".

Izvajalci s svojim podvigom zadovoljni
Arhitekt na čelu projekta je v izjavi za the Guardian stopil v bran projektu, ki je imel po njegovih besedah "tri glavne cilje". "Strukturno smo morali konsolidirati ogrožene elemente; nove elemente je bilo treba diferencirati od izvirne strukture, na koncu pa še ustvariti volumen, teksturo in tonaliteto prvotne stavbe," je pojasnil Carlos Quevedo.

Sicer pa je Quevedo nad javnim ogorčenjem presenečen: "Ne vem, zakaj tak cirkus, to ni prva prenova te vrste." In še: "Kar se mene tiče, so mnenja vedno dobrodošla, konstruktivne kritike pa obogatijo debato."

Kritiki prenovi očitajo predvsem, da je "do skrajnosti pretirala" upoštevanje zakona, po katerem je treba nove dele ločiti od izvirnih antikvitet. Za kulturno dediščino odgovorne andaluzijske oblasti so sicer že potrdile, da restavracija ustreza normam za tovrstne posege.

Podobnih primerov je še več
Za vsem duhovičenjem in zabavljanjem nad fotografijami pa se skriva resnejše vprašanje okrog tega, kako Španci skrbijo za svojo kulturno dediščino. Leta 2002 so denimo v Madridu mirno porušili hišo, v kateri je v 12. stoletju živel zavetnik mesta, San Isidro. Arhitekt, ki je bil na čelu obnove, je namreč sklenil, da bi bilo za delo nevarno ruševino lažje zravnati s tlemi in hišo znova postaviti kot pa restavrirati original.