Drugo
()
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.5 od 2 glasov Ocenite to novico!
Vollrad Kutscher je z žarnicami ustvaril projekcije portretov ljudi, ki so pomembno vplivali na razvoj elektrike. Foto: Svetlobna gverila
Ralf Westerhof tematizira lik sovražnika in izpostavlja njegovo dvoumno pojavnost. Foto: Svetlobna gverila
Ian Burns predstavlja analogni stroj, ki tvori poetične besedne nize in jih projicira na stene. Foto: Svetlobna gverila
Ključni element projekta Car-Go dvojca Bučinel-Zupan so odsluženi kovčki, ki sta jih uporabila kot miniaturna scenska prizorišča. Foto: Svetlobna gverila

Dodaj v

Svetlobna gverila o različnih vidikih spomina in spominjanja

Umetniške stvaritve, katerih izraznost temelji na svetlobi
17. maj 2017 ob 10:07
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Letošnja tema Svetlobne gverile je spomin, njegov pomen in vloga, kakor se kažeta ali na ravni posameznikove subjektivne izkušnje ali na širši družbeni ravni.

Glavnina mednarodnega festivala, ki ga prirejajo že 11. po vrsti, bo kot doslej v galeriji Vžigalica in na prostem v bližnji okolici, še en sklop projektov pa bo v nekdanji Cukrarni.

Festival, namenjen predstavljanju umetniških stvaritev, katerih izraznost temelji na svetlobi, letos vsebuje vrsto projektov, ki raziskujejo in odkrivajo različne vidike spomina in spominjanja. Rdeča nit je sicer čas, ki pogojuje oziroma soustvarja spomin in ga tudi izbrisuje, je povedala kuratorka festivala Katerina Mirović.

Več podrobnosti o programu na spletni strani festivala.

Sodelujoči umetniki se ozirajo k tehnični, umetniški in kulturni dediščini, ki jim je vir navdiha, ali pa se podajajo na pot raziskovanja (lastne) preteklosti in izkušenj, s pomočjo katerih nemalokrat preizprašujejo tudi svojo identiteto.

Mesto kot živa tvorba
Kot so sporočili organizatorji, Forum Ljubljana, je namen festivala izpostaviti mesto kot živo tvorbo, kot prostor kreativnosti, ki buri domišljijo ter narekuje drugačen, dinamičen ritem življenja. V Galeriji Vžigalica ga bo nocoj ob 21.30 napovedala skupinska razstava, na kateri se bodo predstavili domači in tuji avtorji: Ralf Westerhof, Luka Savić, Ian Burns, Borut Bučinel, Miha Zupan in Andrej Štular.

Interaktivna postavitev nizozemskega umetnika Westerhofa tematizira lik sovražnika in izpostavlja njegovo dvoumno pojavnost. Savić se poklanja tradiciji avantgardne umetnosti in njeni dediščini z modulatorjem ikon, ki se navdihuje pri znamenitem delu Svetlobno-prostorski modulator madžarskega umetnika Laszla Moholy-Nagyja. Avstralski umetnik Burns bo predstavil analogni stroj, ki tvori poetične besedne nize in jih projicira na stene.

Borut Bučinel in Miha Zupan podpisujeta projekt Car-Go, ki naseljuje okna galerije in trg pred njo, ključni element pa so odsluženi kovčki, ki sta jih uporabila kot miniaturna scenska prizorišča. Štular se bo v galeriji predstavil s svetlobnim objektom, ki tematizira lik neznanca. Njegova minimalistična interpretacija izhaja iz skopega vedenja o anonimni, neznani osebi, ki skriva polnokrvno življenje z zvrhano mero lastnih spominov.

Instalacije na prostem
Na festivalu, ki bo trajal do 17. junija, bo Davor Sanvincenti iz Hrvaške gostoval v parku ob Križankah z instalacijo Nostalgija po svetlobi/Mrtva konstelacija. Novi trg bo v znamenju prejšnjega stoletja z uličnimi svetilkami, ki se napajajo s slovenskimi reklamami, na industrijsko dediščino pa bo opozarjal kiosk z notranjo opremo tistega časa. Projekcije v uličnih svetilkah podpisuje Stephane Masson iz Francije.

Med preostalimi projekti bo tudi svetlobna instalacija Zaslepljenost Mateja Andraža Vogrinčiča na Salendrovi ulici, kjer bodo njegovi svetlobni reklamni napisi preizpraševali izginevanje spomina, hkrati pa opozarjali na to, kako se prostor sam spreminja skozi čas.

Jakub Nepraš iz Češke bo v Atriju ZRC-ja projiciral Fosil, v stavbi nekdanje Cukrarne na Ambroževem trgu pa bo postavil projekt, sestavljen iz naplavin in raznih najdenih predmetov, ki s svojo strukturo ustvarja spomin in se hkrati sprašuje o pomenu spomina vode. Drug projekt v Cukrarni bo projekt nemškega umetnika Vollrada Kutscherja, ki je z žarnicami ustvaril projekcije portretov. Po besedah Katerine Mirović gre za portrete ljudi, ki so pomembno vplivali na razvoj elektrike, kot je bil Alessandro Volta.

A. K.
Prijavi napako
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.
Kazalo