V srednjeveškem turističnem mestecu Figeacu na jugu Francije je Muzej Champollion, ki je edini v Franciji in Evropi posvečen staroegipčanski pisavi in jeziku. Vendar pa se je zanimanje muzeja razširilo iz zgodovine jezika starih Egipčanov na raziskovanje nastanka svetovnih jezikov nasploh. Zato so tudi muzej preimenovali v muzej svetovnih pisav (Musee Champollion, les Ecritures du monde). Z obnovo muzeja so končali julija, uradno pa so štiri nadstropja na več kot 2000 kvadratnih metrih odprli prejšnji teden. Estetsko urejena zbirka priča o 5300 let dolgi zgodovini jezikov, na kar opozarja že pročelje muzeja, okrašeno s črkami svetovnih jezikov, med njimi tudi hebrejščino, etruščino in japonščino. Središčna zbirka muzeja ostajajo hieroglifi s svojo zgodovino in razvojem.

Razkrinkana skrivnost
Jean-Francois Champollion se je 23. decembra leta 1790 rodil v Figeacu, pri 25 letih je obvladal deset jezikov, svoje življenje pa je posvetil razkrinkavanju te skrivnostne egipčanske pisave, sestavljene iz raznoraznih znakov in simbolov. Champollion je bil prvi, ki jih je razbral in dešifriral. Hieroglifi so nastali okrog leta 3500 pr. n. št. in so veljali za skrivnostne magične simbole vse dokler niso bili dešifrirani. Poleg tega je znanstvenik dešifriral tudi hieratične in demotske pisave.

Bogata zbirka
Champollionu je v muzeju namenjeno prvo nadstropje, kjer je razgrnjena njegova korespondenca in množica predmetov, od katerih jih je nekaj leta 1830 prinesel iz Egipta, kjer je preživel dvajset mesecev.
V ostalih dvoranah so razstavljeni predmeti, kot so stele, rokopisi in kaligrafije, ki obiskovalca vodijo v svet jezikov. Poudarek je na predstavljanju temelja nekaterih drugih jezikov in pisav, kot so klinopis, kitajske pismenke in gliptika Majev. Pot skozi zgodovino jezikov in pisav dopolnjujejo posnetki o nastanku pisave na Kitajskem in v Mezopotamiji.