Machu Picchu stoji na okrog 2400 metrih nadmorski višini. Lani so znamenito arheološko najdišče uvrstili med sedem svetovnih čudes, od leta 1983 pa je na Unescovem seznamu krajev svetovne kulturne dediščine. Foto: EPA
Machu Picchu stoji na okrog 2400 metrih nadmorski višini. Lani so znamenito arheološko najdišče uvrstili med sedem svetovnih čudes, od leta 1983 pa je na Unescovem seznamu krajev svetovne kulturne dediščine. Foto: EPA
Inkovski imperij se je v perujskih Andih razvil na začetku 13. stoletja, v 15. stoletju pa klonil pod pritiski španskih zavojevalcev. Na fotografiji so igralci med inkovskim obredom na ruševinah trdnjave Sacsayhuaman. Foto: EPA

Svetišče na obrobju trdnjave Sacsayhuaman ima 11 prostorov, ki so se najverjetneje uporabljali za shranjevanje mumij. Med odkritji na slavni razgledni točki nad inkovsko prestolnico Cuzco sta tudi starodavna cesta in namakalni sistem, pravijo raziskovalci, ki še čakajo na izsledke raziskav, s katerimi bodo dokazali starost ruševin.

Razkošje arheoloških najdb v okolici Cuzca
Na odkritje so naleteli v arheološko bogati pokrajini južnega Peruja, kjer je tudi slavni Machu Picchu, "izgubljeno mesto Inkov", ki stoji 80 km zahodno od Cuzca in je najznamenitejši simbol inkovskega imperija. Mesto, ki je bilo zgrajeno okrog leta 1450 in že stoletje pozneje, ko so tja prišli španski zavojevalci, zapuščeno, je leta 1911 svetovni javnosti po stoletjih pozabe predstavil ameriški zgodovinar Hiram Bingham.

Mešanica inkovske in predinkovske kulture
Svetišče iz kamnov in adobe (na soncu sušena opeka) s površino okrog 250 kvadratnih metrov vključuje tudi del v obliki Chacane, inkovskega verskega simbola. Washington Camacho, direktor arheološkega parka Sacsayhuaman, je za tiskovno agencijo AP povedal, da ima svetišče elemente tako inkovske kot predinkovske kulture in je tako nastajalo po nekakšnem zaporedju dogodkov. "Inki so prišli v svetišče in spremenili njegovo obliko, saj je bilo na začetku bolj preprosto zasnovano," pojasnjuje Camacho.

Španci uničijo veličastni imperij
Inkovski imperij je vzcvetel na zahodnem delu južnoameriške celine v 15. stoletju, pred prihodom španskih osvajalcev v naslednjem stoletju, ki so načrtno uničili to izjemno izpopolnjeno starodavno kulturo.

Arheologi menijo, da naj bi namakalni sistem, ki so ga našli, zgradilo ljudstvo Ayarmaca, ki je na tem področju živelo med letoma 900 in 1200. Raziskovalci pravijo, da so imeli srečo, da so svetišče našli, saj je bil del zgradbe pred skoraj stoletjem uničen z dinamitnimi eksplozijami v bližnjem kamnolomu.

Izkopavati so arheologi začeli prejšnje poletje, predvidevajo, da imajo še za kakih pet let dela.

A. K.