Tako je danes na novinarski konferenci presodil podpredsednik Asociacije Uroš Veber. Po njegovem mnenju je v prvi fazi dela aktualne vlade v odhajanju delovalo, da prihaja do nekaterih manjših premikov na področju nevladne kulture, v drugi polovici njenega delovanja pa se je vse skupaj zelo upočasnilo in do resnih, strukturnih sprememb v resnici ni več prihajalo.

"Z rebalansom v letu 2019 je sicer prišlo do povišanja sredstev za kulturo za skorajda 30 milijonov evrov, slabo pa je, da od tega denarja ni bilo veliko namenjenega samozaposlenim v kulturi in nevladnih organizacijah (NVO)." Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić

V Društvu Asociacija menijo, da vladi v odhajanju v svojem mandatu ni uspelo uresničiti kopice v koalicijskih zavezah zastavljenih ukrepov, vezanih na NVO in samozaposlene v kulturi. Opomnili so tudi, da še vedno ni Nacionalnega programa za kulturo.

Zaznali pa so nekaj manjših izboljšav, kot je sprememba pravilnika o strokovnih komisijah, ki predvideva razširjeno sestavo komisij, nekoliko preglednejši je po Vebrovih besedah postal tudi način imenovanja članov. To je mogoče vzporejati s tem, da je več organizacij tožilo ministrstvo za kulturo zaradi zavrnitve na štiriletnem programskem razpisu, je še povedal podpredsednik. Spomnil je, da so bile tožbe doslej razrešene v prid nevladnikov.

"Resda je prišlo tudi do povišanja boleznin za samozaposlene v kulturi na 25 evrov na dan." Ob tem je opomnil, da težava ostaja pri uveljavljanju boleznin pri poškodbah (denimo zvinu pri plesalcu), saj so namenjene zgolj boleznim. Prav tako je po njegovih besedah z rebalansom v letu 2019 sicer prišlo do povišanja sredstev za kulturo za skorajda 30 milijonov evrov, slabo pa je, da od tega denarja ni bilo veliko namenjenega samozaposlenim v kulturi in NVO-jih.

"Do kakšnega resnega predloga, usmeritve za zdaj ni prišlo"
Resnih premikov na področju nevladne kulture v Asociaciji ne zaznavajo. Pri postopku sprejemanja Nacionalnega programa za kulturo (NPK) je Veber poudaril, da je glede dokumenta potekal s samozaposlenimi in predstavniki nevladnih organizacij (NVO) bistveno bolj odprt javni dialog kot poprej. To je ocenil kot pozitivno. Dodal pa je, da so se v resnici pogovarjali "o zelo odprtih zadevah, kjer je bilo vse mogoče, do kakšnega resnega predloga, usmeritve pa za zdaj ni prišlo".

Asociacija: Bojimo se, da ministrstvo nima stika s potrebami in razvojem neodvisne kulture

V navezi s koalicijsko pogodbo ostaja dejstvo, da NPK še vedno ni sprejet. Veber je poudaril, da je v koalicijski pogodbi med drugim predvidena podvojitev sredstev, ki jih država namenja NVO-jem in samozaposlenim v kulturi ter da se bo za to oblikovala samostojna proračunska postavka. "Od tega ni bilo nič." Prav tako, je povedal, ni prišlo do resne debirokratizacije in reforme razpisnih mehanizmov, niti ne zaznavajo, da bi se v praksi izvajal zakon o obveznem deležu za umetnost v javnih naložbah.

Ena izmed tematik so bili samozaposleni. Dejal je, da se še vedno niso uredile zadeve, na katere že lep čas opozarjajo – uvedba karierne dinamike, celostna ureditev vprašanja bolniških dopustov, štipendijska politika in vprašanje izjemnih pokojnin.

Prostorska vprašanja poklicnih NVO-jev v kulturi
Predstavili so tudi prostorsko problematiko, s katero se spoprijemajo NVO-ji v kulturi, predvsem v luči izselitve v Ljubljani delujočih nevladnikov iz stavbe na Kersnikovi 4 in z območja Tobačne.

Strokovni vodja Asociacije Tadej Meserko opozarja, da se ta hip sprejemata NPK in pa lokalna strategija za kulturo Mestne občine Ljubljana. Pri Asociaciji si želijo, da bi v teh dokumentih prostorska vprašanja poklicnih NVO-jev v kulturi ustrezno umestili, tudi tako, da bi obravnavali daljši časovni horizont možnega najemanja prostorov. Želijo, da bi našli ustrezno strukturno rešitev za to problematiko, saj kultura in umetnost bogatita prostore v mestih.

Asociacija opozarja na prostorsko problematiko nevladnikov