Avtor razstave Michal Friedlander se je na svoj projekt “križanja” praznikov pripravljal v New Yorku, ki ne velja zaman za talilni lonec kultur; kristjani in judje so dobro podkovani v tradicijah druge kulture, trgovine pa so okrašene tako v božično rdeči in zeleni kot tudi v modri barvi, ki je značilna za hanuko. Povod za razstavo, ki je zaživela v Berlinu, je skoraj matematičen: le redko se zgodi, da božič in začetek hanuke napočita v istem tednu, kot se je to zgodilo letos.

Postmodernistični kolaž praznikov?
Pesem, ki že na vhodu pozdravlja obiskovalce berlinskega judovskega muzeja, zgovorno priča o prepletanju tradicionalnih praznikov: Bing Crosby s svojo legendarno pesmijo White Christmas, za katero je besedilo napisal judovski skladatelj Irving Berlin.

Edina resnična zveza med božičem in hanuko, osemdnevnim festivalom luči, ki se začne na 25. dan judovskega meseca kisleva, je v njunem izviru iz judovske vere. Razstava v judovskem muzeju bi rada hanuko podrobneje predstavila mestu, v katerem se je judovsko prebivalstvo iz 190 tisoč v letih pred holokavstom skrčila na približno deset tisoč vernikov.

Nobena vera ni varna pred nakupovalno mrzlico
Del obsežne razstave, ki obsega več kot 700 eksponatov, je posvečen tudi “decembrski dilemi” oziroma vprašanju, kako razposlati dovolj nevtralne praznične čestitke, ki ne spregledajo nikogaršnjih verskih čustev. Posebna soba je namenjena tudi potrošniški mrzlici, ki ji je božič podlegel že davno, vse bolj pa zajema tudi hanuko. Letošnja prodajna uspešnica je (poleg svečnika menore v vseh izpeljavah) tudi bojevniška figurica Makabejca, ki med judovskimi otroci postaja tako pomemben, kot je med krščanskimi Božiček.

Skrbnik razstave, ki bo odprta do 29. januarja, pravi, da v New Yorku postaja tradicija, da v judovsko-krščanskih mešanih zakonih novoletne smrečice okrasijo z malimi menorami in drugimi judvskimi simboli.