Površen opazovalec kompozicije 11.500 barvnih kvadratkov v prvem trenutku niti ne bo opazil bistvene razlike med novim oknom in tistimi, ki so bila izdelana kmalu po letu 1863, ko se je začela zasteklitev katedrale, katere temeljni kamen je bil položen že davnega leta 1248. Foto: Dombau Köln
Površen opazovalec kompozicije 11.500 barvnih kvadratkov v prvem trenutku niti ne bo opazil bistvene razlike med novim oknom in tistimi, ki so bila izdelana kmalu po letu 1863, ko se je začela zasteklitev katedrale, katere temeljni kamen je bil položen že davnega leta 1248. Foto: Dombau Köln
Okno Gerharda Richterja
Tako naj bi izgledalo Richterjevo okno, ki ga bodo posvetili 25. avgusta. Foto: Dombau Köln
Okno Gerharda Richterja
72 odtenkov, ki so zastopani že v starih oknih katedrale. Foto: Dombau Köln

Na ta dan bodo namreč posvetili novo okno, ki bo dopolnilo arhitekturno kompozicijo južne prečne ladje kölnske katedrale. Okno, ki ga je zasnoval nemški sodobni umetnik Gerhard Richter, bo nadomestilo prvotno okno, ki je bilo med drugo svetovno vojno popolnoma uničeno in ki so ga po vojni nadomestili z navadnim steklom.



Puritanci se spuntajo
Gerhard Richter je pogumno prekinil tradicijo. 113 kvadratnih metrov veliko površino je namreč zapolnil z abstraktno kompozicijo, ki jo sestavlja 11.500 kvadratkov v 72 barvnih odtenkih. Verjetno ni potrebno dopisati, da so se nemudoma po predstavitvi koncepta konec julija 2006 oglasili ogorčeni "varuhi" kölnske katedrale, ki so vnos sodobne umetnosti v starodavno arhitekturo razglasili za omalovaževanje spomenika.

Odtenki, že danes zastopani v katedrali
Vendar pa Richetrju nihče ne more očitati, da bo uničil trenutno harmoninčno notranjost katedrale. Pri izbiri barv je bil namreč pozoren na to, da je uporabil odtenke, ki so zastopani v vseh do danes ohranjenih oknih, ki so jih v stene katedrale vstavili po kmalu po letu 1863, ko je stekel velik projekt zasteklitve cerkve z najvišjim zvonikom na svetu. Richetrjevo okno naj bi bilo nekakšen abstrakten povzetek vsega, kar obiskovalec opazi ob ogledu drugih oken. Povsem drugače kot pri snovanju izvirnih oken, ki so bila izdelana še globoko v predračunalniški dobi, si je Gerhard Richter pri podvigu pomagal z računalnikom. Ta je poskrbel za to, da nobeden od barvnih odtenkov ne prevladuje. Ploščice je razvrstil tako, da je barvna pestrost kar največja.

Pri 75. novinec v sakralni umetnosti
Novo okno kölnske katedrale je prvo sakralno delo Gerharda Richterja. Tudi v njegovem celotnem opusu bi le stežka našli delo, ki bi mu lahko pripisali versko vsebino. To velja tudi za njegov prispevek k arhitekturi - arhitekturi zato, ker so v srednjem veku, obdobju proliferacije gotskih katedral, okna pojmovali kot popolnoma arhitekturno prvino - kölnske katedrale. Prošt kölnske stolnice, sicer zelo zadovoljen z Richterjevim delom, je tako dejal: "To okno nima religiozne vsebine, temveč je izziv za pogled; spodbuja k tišini, njegove barve ustvarjajo posebno svetlobo, animira, vabi k meditaciji in ustvarja vzdušje, ki omogoča prihod religioznega."

Polona Balantič