Namen pobude, ki se je porodila med evropskim letom jezikov leta 2001, je z različnimi prireditvami po vsej Evropi ljudi opomniti na pomen učenja in znanja tujih jezikov, jim približati jezikovno bogastvo in pestrost Evrope ter spodbujati vseživljenjsko učenje.

Znanje jezikov je veliko bogastvo vsakega posameznika, omogoča medsebojno komunikacijo in sklepanja novih poznanstev, spoznavanje tujih kultur, krajev ter delovno in študijsko mobilnost, piše na spletni strani predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.

23 uradnih, več kot 60 živih jezikov v EU
V EU je 23 uradnih jezikov, eden izmed njih je od leta 2004, ko je Slovenija postala članica EU, tudi slovenščina. Poleg tega je v Uniji več kot 60 jezikov, ki se govorijo na določenih območjih ali v skupinah. Evropska komisija v nedavno predstavljeni strategiji za krepitev večjezičnosti 490 milijonov evropskih državljanov spodbuja, naj se učijo tujih jezikov. Med cilji strategije je, da bi vsak Evropejec poleg maternega govoril še dva tuja jezika, Bruselj pa med drugim spodbuja tudi učenje jezikov EU-ja zunaj meja Unije ter učenje neevropskih jezikov v EU-ju.

Na ministrstvu za kulturo opozarjajo na evropsko jezikovno in kulturno raznolikost kot vrednoto, odgovornost za spoznavanje, priznavanje in nadaljnji razvoj svojega domačega jezikovnega izročila v razmerah globalizirane informacijske družbe, potrebno podporo učenju in rabi slovenskega jezika v Sloveniji in zunaj nje in vseživljenjsko učenje jezikov kot odgovor na gospodarske, družbene in kulturne spremembe v sodobni Evropi.

Zbliževanje na jezikovnih tržnicah
Evropska poslanka Ljudmila Novak je ob evropskem dnevu jezikov dejala, da EU zelo poudarja pomen učenja tujih jezikov in temu namenja tudi veliko sredstev za mlade in za starejše. "Znanje tujih jezikov nam pomaga pri delu, na potovanjih, na počitnicah, zelo pa je pomembno za zbliževanje ljudi različnih narodov," meni Novakova.

V Ljubljani je v pasaži Maximarketa potekala Jezikovna tržnica, letos že drugič. Na jezikovnih stojnicah večine izmed 23 uradnih jezikov Evropske unije so predstavniki tujih veleposlaništev in kulturnih inštitutov ter Centra za slovenščino kot drugi tuji jezik s Filozofske fakultete v Ljubljani skušali obiskovalcem na najrazličnejše načine približati svoj jezik, državo in kulturo.

V Informacijski pisarni Evropskega parlamenta v Ljubljani so odprli razstavo o esperantu, v Čupiteriji na Mestnem trgu pa se je v organizaciji Društva ljubiteljev tujih jezikov in kultur zgodila posebna izdaja Jezikovnega aperitiva. Jezikovna tržnica je potekala tudi v Mariboru, Krškem in Lendavi, sicer pa so evropski dan jezikov zaznamovali tudi v Novi Gorici in Gorici v Italiji.

V organizaciji Urada za razvoj šolstva in Zavoda RS za šolstvo pa od četrtka v hotelu M poteka dvodnevna mednarodna konferenca strokovnjakov in načrtovalcev jezikovne politike z naslovom Jeziki v izobraževanju.

Številni dogodki ob evropskem dnevu jezikov bodo tudi drugod po Evropi. Ena pomembnejših prireditev bo v organizaciji francoskega predsedstva EU-ja potekala v Parizu, med drugim se je bo udeležil evropski komisar za večjezičnost Leonard Orban. V Bruslju bo ob tej priložnosti potekala konferenca z naslovom Jeziki so posel.