Festival Mesto žensk bo letos napovedala razstava del slovenskih slikark in ilustratork v Slovenskem etnografskem muzeju. Foto: ZDSLU
Festival Mesto žensk bo letos napovedala razstava del slovenskih slikark in ilustratork v Slovenskem etnografskem muzeju. Foto: ZDSLU
Hannah Arendt
Hannah Arendt se je kot ena vodilnih družboslovk uveljavila s teoretičnim deom o iskanju izvorov nacističnega in socialističnega totalitarizma.

A vedno znova se izkaže, da je tudi pisanje zgodovine podvrženo dejavnikom, ki preprečijo popolnoma objektivno zgodovinopisje. Na to nas bo opomnil tudi festival Mesto žensk, katerega udeleženci bodo med 2. in 10. oktobrom raziskovali pomen zgodovine in spomina. Izbiro teme 12. Mesta žensk je pogojevala tudi 100. obletnica rojstva filozofinje in politične teoretičarke judovskega rodu Hannah Arendt (1906-1975).

Knjižnica del Hannah Arendt
Arendtovi bo posvečena razprava z naslovom Delo Hannah Arendt (potekala bo v klubu Gromka v Metelkovi mestu), v festivalski čitalnici v klubu Lili Novy v Cankarjevem domu pa bo mogoče prebirati slovenske prevode njenih del. V teh delih se je Arendtova med drugim ukvarjala tudi s temo, ki bo v ospredju letošnjega festivala mesto žensk. To je kulturni spomin kot umetniška in družbena praksa, ki ni nikoli nepristranska, pač pa jo vodijo etična in politična načela, ki v določeni družbi veljajo za 'resnico'. Spomin je kulturni konstrukt, in ne le zapis neke objektivne izkušnje v danem času in prostoru. O tem problemu 'videza in resnice' bodo govorila tudi umetniška dela, ki bodo sestavljala program letošnjega Mesta žensk.

Festivala se bo predvidoma udeležilo okoli 45 umetnikov in umetnic, poleg rednega umetniškega programa pa bo festival ponudil tudi okrogle mize, umetniške delavnice in predavanja.

Totalitarizem - klasična tema judovskih mislecev
Tako kot večina političnih teoretikov in sociologov judovskega rodu, ki so delovali v 20. stoletju in so bili tako priče nacistični strahovladi in vzponu socialističnih avtokracij, je tudi Hannah Arendt raziskovala totalitarizem, politiko na splošno in ožje vprašanje politične oblasti. Čeprav se je ukvarjala tudi s starogrško filozofsko mislijo, epistemologijo, metafiziko in filozofijo zgodovine, Arendtova ni želela biti znana kot filozofinja. Vztrajala je namreč, da sama raziskuje človeka kot del skupnosti, medtem ko je filozofija prvenstveno usmerjena k problematiziranji eksistence posameznega subjekta.

Hannah Arendt se je najpogosteje poglabljala v raziskovanje svobode, ki je po njenem mnenju sinonim za kolektivno politično akcijo enakopravnih subjektov. Ta tema je tudi v ospredju njenega najbolj znamenitega dela The Human Condition, v katerem je razdelala svojo teorijo politične akcije. Med najbolj znamenite družboslovne mislece 20. stoletja se je Hanna Arendt prebila z delom The Origins of Totalitarianism, ob pisanju katerega je iskala izvore nacistilne in socialistične diktature v antisemitizmu in imperializmu.