Predsednik FS-ja pravi, da država ne bi smela nastopati v vlogi filmskega producenta, ker to vodi v navzkrižje s temeljnim načelom Evropske skupnosti o svobodni konkurenci. Foto:
Predsednik FS-ja pravi, da država ne bi smela nastopati v vlogi filmskega producenta, ker to vodi v navzkrižje s temeljnim načelom Evropske skupnosti o svobodni konkurenci. Foto:
Kriza slovenskega filma se nadaljuje; snemanja so zastala, mnenja nasprotnih strani pa še niso našla skupne točke. Foto: EPA
Obisk pri evropski komisarki za informacijsko družbo in medije Viviane Reding vliva novo upanje. Foto: EPA

Predsednik Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev Igor Koršič je v pogovoru za časopis Večer odgovarjal na vprašanja, kot so zakaj in kako je sploh prišlo do popolnega upada slovenske filmske produkcije, komu se pripisuje "krivda" za nastali položaj in ali je bilo domače filmsko področje sploh kdaj zakonsko urejeno, kaj obeta obisk pri evropski komisarki Viviane Reding ter kaj se trenutno pripravlja na DSFU-ju.

Produciranje in svobodna konkurenca
Koršič pravi, da birokrati v nacionalnem Filmskem skladu delujejo kot producenti, kar pa niso. "Producenti bi morali biti njihovi partnerji, in ne samo stranke, odvisne od njih." Po Koršičevem mnenju gre za težnje, ki so prešle v samovoljo birokracije, v ozadju tega pa se kaže nerazuemavnje temeljne vloge in funkcije sklada. Za nastali položaj tako država kot filmski sklad krivita neodvisne producente, kar pa po mnenju predsednika FS-ja izhaja iz nerazumevanja problematike, kajti vsi producenti so neodvisni.

Producenti v Sloveniji tako kot producenti v Evropi ne vlagajo v projekte veliko svojega denarja, temveč svoje znanje in delo, razpolagajo pa z javnimi finacami. To pomeni, da producenti ne bodo zastavili svoje hiše, kot si to po Koršičevih besedah predstavljajo odgovorni, ki so prepričani, da producenti vlagajo v projekte lasten denar. Koršič pravi, da to ni tako, a da marsikdo meni drugače, kar vodi v nezadovljstvo in napačno mišljenje, da lahko država odloča o kinematografiji, če jo že plača. To pa, kot pravi Koršič, vodi v komandno kinematografijo in ignoriranje zakonodaje, ki ureja razdeljevanje javnega denarja za neodvisno produkcijo. "Na ta način je nastal sporni, nezakoniti program letošnje filmske proizvodnje, ki so ga celo pacali zelo dolgo in povrh vsega čisto samovoljno."

Filmski sklad je namreč infrastruktura, za katero skrbi država, ki pa še ni producentka in si zato ne more prisvajati producentskih pravic in posegati v avtonomno poslovanje producentov, trdi Koršič. Država niti ne sme nastopati v vlogi producenta, ker to tako pride v navzkrižje s temljnim načelom Evropske skupnosti o svobodni konkurenci.

Prekinitev produkcije še vedno največji problem
Kot največji problem je Koršič izpodstavil prekinitev redne produkcije, pri čemer pa je izpostavil tudi ekonomske probleme Filmskega sklada in neurejeno politiko, povezano s sredstvi, ki se skladu odmerjajo. Gre zato, da je slovenksa kinematografija najdražja vrsta kinematografije, kjer se malo vloži in veliko izgubi, ker je učinek minimalen. "Filmska produkcija je namreč primerljiva z veliko industrijo in jo je kot tako tudi treba voditi" ter jo povezati z mednarodno evropsko produkcijo, s čimer pa se ministrsvo za kulturo, po Koršičevih beseda, ne strinja.

Pri vsem tem pa filmsko področje ni zakonsko urejeno, odkar smo samostojna država, filmarji pa so, kot pravi predsednik FS-ja, odrinjeni na stran. Pozitivno pa ga je presenetil obisk komisarke Viviane Reding, ki je resno obravnavala nastalo situacijo, a je vprašljivo, ali bo njena skrb zadostovala za rešitev problemov. Nastali položaj - z začetkom oktobra se je iztekel ultimat, ki ga je DSFU predal vladi - po Koršičevem mnenju zahteva odgovor, ki ga že pripravljaljo z vlaganjem pravnih sredstev.