V Slovenski kinoteki bo med drugim na ogled Monolog o splitu režiserja Ivana Martinaca. Gre za enega od avtorjevih najčistejših del v konceptualnem in estetskem smislu. Martinac z ritmičnim menjavanjem odlično komponiranih kadrov vsakodnevnih prizorov mesta povzema kontrast lahkotnosti bivanja, minevajočega časa in neizbežne smrti. Foto: Slovenska kinoteka
V Slovenski kinoteki bo med drugim na ogled Monolog o splitu režiserja Ivana Martinaca. Gre za enega od avtorjevih najčistejših del v konceptualnem in estetskem smislu. Martinac z ritmičnim menjavanjem odlično komponiranih kadrov vsakodnevnih prizorov mesta povzema kontrast lahkotnosti bivanja, minevajočega časa in neizbežne smrti. Foto: Slovenska kinoteka

V Slovenski kinoteki se dnevu pridružujejo s programom, ki se bo začel ob 20.00. Predstavili bodo izstopajoča dela iz arhiva Kino kluba Split, ki letos praznuje 70. obletnico delovanja. Predvajali bodo šest hrvaških kratkih filmov, program pa bo predstavila direktorica Kino kluba Split Sunčica Fradelić. Dogodek pripravljajo sodelovanju s SCCA Ljubljana.

Na sporedu bodo kratki filmi: Monolog o Splitu (Ivan Martinac, 1961/62), Po potopu (Vjekoslav Nakić, 1967), Juke Box (Ante Verzotti, 1966), Caffe Manon (Ranko Kursar, 1967), Deževno – nedolžna sobota (Lordan Zafranović, 1966) in Ženska (Dunja Ivanišević, 1968).

Kino klub Split je nastal kot društvo prebivalk in prebivalcev Splita, ki se že od leta 1952 zavzemajo za razvoj in ohranjanje avdiovizualne umetnosti in kulture. Članom in članicam prve generacije gre poleg ustanovitve kluba zahvala tudi za popularizacijo filmske umetnosti v Splitu, gradnjo infrastrukture ter rekrutiranje filmskih amaterk in amaterjev ter profesionalnega kadra, poudarjajo v Slovenski kinoteki.

Deževno – nedolžna sobota je leta 1966 nastal v režiji Lordana Zafranovića, ki na svojevrsten način prikazuje intimnost mladega para. Foto: Slovenska kinoteka
Deževno – nedolžna sobota je leta 1966 nastal v režiji Lordana Zafranovića, ki na svojevrsten način prikazuje intimnost mladega para. Foto: Slovenska kinoteka

Unesco je 27. oktober določil za svetovni dan avdiovizualne dediščine leta 2005 kot spomin na sprejetje priporočila za varovanje in ohranjanje gibljivih slik iz leta 1980. Z njim želi javnost osveščati o pomenu in ohranjanju avdiovizualnih dokumentov, ki pripovedujejo zgodbe o življenjih in kulturah ljudi z vsega sveta.

Neprecenljiva dediščina, ki potrjuje kolektivni spomin
Avdiovizualni dokumenti so neprecenljiva dediščina, ki potrjuje kolektivni spomin, in dragocen vir znanja, saj odražajo kulturno, družbeno in jezikovno raznolikost skupnosti. Zato je po oceni Unesca ključno, da se dediščina ohrani in zagotovi, da ostane dostopna javnosti in prihodnjim generacijam.

Svetovni dan je tako tudi priložnost, da države članice Unesca ocenijo, kako uspešne so pri ohranjanju in dostopu do dokumentarne dediščine, tudi v digitalni obliki, beremo na spletni strani organizacije.

Letos je zaznamovanje svetovnega dneva avdiovizualne dediščine povezano s 30. obletnico programa Spomin sveta. Potekalo bo od danes do 5. novembra pod motom Uporaba dokumentarne dediščine za spodbujanje vključujočih, pravičnih in miroljubnih družb.