Detajli filma The Movie Critic so za zdaj še skrivnost, The Hollywood Reporter pa po poročilih "virov" navaja, da je zgodba postavljena v Los Angeles sedemdesetih let, "filmski kritik" iz naslova pa je ženskega spola.
Dalo bi se torej sklepati, da sta Filmsko kritičarko navdihnila lik in delo Pauline Kael, ene najvplivnejših filmskih kritičark vseh časov. Pauline Kael, ki je dočakala 82 let in umrla leta 2001, je bila kritičarka, pa tudi esejistka in romanopiska; znana je bila po tem, da je pogosto odstopala od konsenza svoje stroke (Odisejo v vesolju je označila za film, "monumentalno brez domišljije") in se bila pripravljena spuščati v polemike tako s svojimi uredniki kot s filmskimi ustvarjalci. V sedemdesetih je kratek čas delala kot svetovalka za studio Paramount – službo je sprejela na prošnjo Warrena Beattyja. Ta biografski detajl se ujema s kontekstom, v katerega je umeščen Tarantinov film, prav tako pa je Tarantino znan po tem, da je Pauline Kael globoko spoštoval. Zato se zdi še toliko verjetneje, da je dejansko navdihnila njegov novi film.
Projekt uradno še ni povezan z nobenim studiem – po poročanju omenjene revije naj bi se začeli s predstavniki studiev pogovarjati še v tem tednu. Med favoriti bi lahko bil studio Sony, saj ima Tarantino dober odnos z direktorjem Tomom Rothmanom. Sony je distribuiral tudi epopejo Bilo je nekoč ... v Hollywoodu (2019), in to na podlagi zanimive pogodbe, ki dolgoročno avtorske pravice za film vrača v Tarantinove roke. Za nameček je film osvojil dva oskarja, deset nominacij zanje in 377 milijonov dolarjev v kinematografih.
Tarantino že dve desetletji dokazuje, da je sposoben rekrutirati največja igralska imena različnih generacij: delal je z vsemi od Leonarda DiCapria in Brada Pitta do Christopha Waltza in Samuela L. Jacksona. Če bo naslednji film res njegov sklepni, bodo najbrž številni pripravljeni spustiti vse v imenu morebitnega sodelovanja.
"Režiserji se z leti ne izboljšujejo"
Quentin Tarantino že leta trdi, da ima v sebi omejeno količino filmov – večkrat je izjavil, da si želi bodisi posneti okroglo deset celovečercev ali pa se upokojiti do 60. leta. Svoj šestdeseti rojstni dan bo praznoval še pred koncem tega leta, doslej pa je režiral devet filmov (če oba Ubila bom Billa štejemo kot en sam film).
Cineast namreč verjame, da režiserji z leti izgubljajo stik s tem, kaj je relevantno in aktualno. Leta 2012 je v intervjuju za Playboy izjavil: "Na neki točki bi se rad ustavil. Režiserji se z leti ne izboljšujejo. Praviloma so najslabši filmi v njihovih opusih tisti štirje na koncu. Zame je moj lastni opus nad vsem in en slab film z***e tri dobre. Nočem tiste slabe, od realnosti odrezane komedije v svoji filmografiji, nočem filma, ob katerem bodo ljudje rekli: 'Hudiča, tale je dvajset let za časom'. Ko režiserji zastarajo, to ni prijetno."
Enciklopedični poznavalec B-žanrov
Tarantino kot filmar je obseden s filmsko zgodovino in B-žanri, ki so v določenih obdobjih veljali za margino filmske industrije. V tem kontekstu je treba razumeti njegovo njegovo ljubezen do špageti vesternov, t. i. blacksploitacije iz chopsockyja (to so karikirani filmi z borilnimi veščinami, posneti večinoma v Hongkongu in v Tajvanu v šestdesetih in sedemdesetih). Njegove reinterpretacije in modernizacije teh žanrov so mu prinesle dva oskarja (za scenarij Šunda in za scenarij Djanga brez okov), tri nominacije za najboljšo režijo in eno nominacijo za najboljši film.
A čeprav se bo kot filmski režiser po naslednjem filmu upokojil, je Tarantino že izrazil zanimanje za druge vrste ustvarjalnih projektov – v intervjujih je namignil, da bi lahko režiral kako miniserijo ali pa gledališko predstavo. Leta 2021 je izdal svoj prvi roman, literarno predelavo filma Bilo je nekoč ... v Hollywoodu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje