Po navedbah Statističnega urada letno izide 6.358 novih knjižnih naslovov, od tega 1.274 iz leposlovja. Najbolj vidna dela med temi vsako leto prepoznavajo s podelitvami različnih nagrad. Letošnji žlahtni izbor si oglejte v spodnjem fotopregledu. Foto: EPA
Po navedbah Statističnega urada letno izide 6.358 novih knjižnih naslovov, od tega 1.274 iz leposlovja. Najbolj vidna dela med temi vsako leto prepoznavajo s podelitvami različnih nagrad. Letošnji žlahtni izbor si oglejte v spodnjem fotopregledu. Foto: EPA
Milan Jesih
Novembra je Društvo slovenskih pisateljev za novega predsednika izvolilo pesnika in prevajalca Milana Jesiha, ki je po mnenju društva reprezentativna osebnost, hkrati pa je priljubljen tudi v širši javnosti. Foto: MMC RTV SLO/A. J.

Med nagrajenimi romani, ki so zaznamovali leto, vsekakor ne moremo mimo – pa čeprav komu to morda ni najbolj pogodu – dela mladega pisatelja in režiserja Gorana Vojnoviča Čefurji raus!. Roman, ki je kot 'naj' knjiga leta 2008 že lani naredil vtis na ministrico za kulturo, je januarja letos pričakala najprej policijska ovadba (zaradi domnevne razžalitve in obrekovanja dela slovenske policije), ki pa je bila nato kmalu umaknjena. Še pred vsem tem dogajanjem in medijsko pozornostjo pa je bila odločena strokovna komisija Prešernovega sklada, da si avtor zasluži nagrado Prešernovega sklada. Sledila je še odrska uprizoritev, ovenčanje z vencem na kresno noč in skok na prvo mesto lestvice najbolje prodajanih desetih knjig za odrasle v slovenskih knjigarnah leta 2009.

Nobelovka Müllerjeva
Nagrada za književnost, ki najbolj odmeva v svetovnih literarnih krogih, je šla nemški pisateljici, pesnici in esejistki romunskega rodu Herti Müller. Ta črpa navdih za pisanje iz izkušnje romunskega totalitarizma, očitne pa so tudi sledi spomina na očeta, ki je bil član SS-ovih enot. Predhodna namigovanja, da je po dolgem času nagrajevanja proznih del čas za poeziji zapisanega Nobelovega nagrajenca, so se torej izkazala za napačna, nagrajena pa so bila torej besedila pisateljice, ki je pod Ceaucescujem doživela izobčenje.

Jubilanti leta 2009
V letu, ko se je na prvi januarski dan z 90. rojstnim dnem začel dan J. D. Salingerja, smo proslavili kar nekaj jubilejev. Naj omenimo 70-letnico Svetlane Makarovič, 80-letnico Žarka Petana, 70-letnico ilustratorke Jelke Reichman in če smo že v svetu risanih junakov, tudi 50-letnico iskrivega Galca Asterixa.

Nov predsednik DSP-ja
Preden se sprehodimo po platnicah letos nagrajenih knjižnih del, velja omeniti še novo ime na čelu Društva slovenskih pisateljev – Milana Jesiha, ki je na mestu predsednika zamenjal Slavka Pregla. Ravno Jesihove besede, ki nam jih je zaupal v nedavnem intervjuju, bodo morda najbolj primerne za sklep tega uvoda. "Rad rečem, da literatura človeku ni potrebna, nujno potrebna pa je človeštvu. Zato je s civilizacijami nastajala književnost, s skrbjo oblikovan jezikovni material. Imanentna kultura."




















Februarja se je šestič končal več kot mesec dni trajajoči Festival zgodbe - Fabula. Ob sklepu so podelili istoimensko Dnevnikovo nagrado za najboljšo zbirko kratke proze v zadnjih dveh letih, ki jo je prejel Peter Rezman za knjigo Skok iz kože. Delo skozi sedem zgodb opisuje različne življenjske usode sedmih neimenovanih rudarjev. Rezman brez olepšav, s trdo in neizprosno, a knapovskega slenga in njihovega značilnega humorja polno pisavo razkriva trpko realnost dela v rudniku ter hkrati opisuje nepotešeno željo po pobegu iz ubijajočega, monotonega življenjskega ritma, je o nagrajenem delu zapisal Dnevnik. Foto: Emka
Četrto nagrado čaša nesmrtnosti/velenjico za desetletni pesniški opus je prejel Vinko Möderndorfer. Vsestranski 'ustvarjalec z besedami' je izdal sedem pesniških zbirk za odrasle, med katerimi je sosvet za velenjico izpostavil Pesmi iz nočne kronike, Temno modro kot september in Dotikanja. Sicer pa je z njegovim imenom podpisanih okrog 40 del proze, poezije, dramatike in esejistike, za besedo pa skrbi tudi kot scenarist in režiser v gledališkem in filmskem svetu. Foto: Emka
V letu 2009 je šla desetnica, nagrada Društva slovenskih pisateljev za najboljšo otroško in mladinsko delo preteklih treh let, v roke Marjane Moškrič za pripoved Stvar. Zgodba pripoveduje o osamljenem šestošolcu Danu, ki najde Stvar, podobno kamnu. Skozi zgodbo se izkaže, da gre za bitje iz vesolja, ki izpolni svoje poslanstvo na Zemlji s tem, da Dana zbliža s prijatelji. Žirija, ki je izbrala dobitnico desetnice, se je strinjala, da je prijateljstvo tista vrednota, ki je v sodobnem svetu premalo cenjena. Foto: Emka
Levstikovo nagrado, ki jo Mladinska knjiga podeljuje že 60 let, je za izvirno besedilo Uganke 100 + 1 prejel Andrej Rozman - Roza. Nagrajen pa je bil tudi njihov ilustrator Svjetlan Junaković. Knjižica je na prvi pogled le niz rimanih opisov vsakdanjih predmetov, pojavov in bitij. V verze stkana vprašanja pa bralko ali bralca presenetijo. Mojstrstvo gospoda Rozmana - Roze je v tem, da vsakdanje, vsem znane stvari razkriva z nenavadnimi opisi. Starost bralca pri tej igri ni pomembna. Vsaka uganka je kot biser, ki ga mora odkriti, je v svoji utemeljitvi med drugim zapisala žirija. Levstikovi nagradi za življenjsko delo sta šli letos v roke Polonce Kovač za pisateljski in Matjaža Schmidta za ilustratorski opus. Foto: Emka
12. Stritarjevo nagrado za mladega literarnega kritika je prejel Goran Dekleva, ki je ob tej priložnosti med drugim povedal, da je sleherna kritika le ena izmed mogočih interpretativnih rdečih niti ter je v prvi vrsti notranji samogovor. 'Kritike se ne lotiš pisati z namenom, da bi prejel nagrado. To je pisanje, ki ga opravljaš, ker te to na neki način veseli. Seznam dosedanjih nagrajencev pa me postavlja v spoštovanja vredno družbo.' Foto: MMC RTV SLO
19. dobitnik nagrade kresnik, ki jo na kresno noč podeljuje časopisna hiša Delo za najboljši roman leta, je postal Gorna Vojnović z romanom Čefurji raus!. Nagrado je v avtorjevem imenu prevzel Aleksandar Rajaković - Sale v vlogi Marka Đorđića, literarnega junaka knjige. 'Odlike romana ne gre iskati le v njegovi sicer dramaturško zelo dovršeni in cinematični zgodbi (avtorju se pozna, da je končal študij filmske režije na ljubljanskem AGRFT-ju, romanu pa, da je bil sprva napisan kot scenarij), temveč v resnično pretanjenem prikazu fužinskega okolja in predvsem v jeziku – svojevrstni mešanici slovenščine in pouličnega slenga z domovanjem (tudi) na Fužinah, t. i. čefurščini. Prav jezik, s katerim operira Vojnović, je zaslužen za uspešen posnetek fužinskega vsakdana, polnega zgodb socialnega dna, ki se vtisnejo v srce bralca, a so povedane in prikazane tako, da se jim ta nasmeji (skozi solze),' smo zapisali v recenziji knjige na naših straneh. Foto: MMC RTV SLO
Pesniku Tomažu Šalamunu so v Makedoniji na Struških večerih poezije podelili zlati venec. Ob tej priložnosti je Šalamunova poezija izšla tudi v makedonskem prevodu, pesnik pa je v tem letu predstavil tudi novo zbirko Levu sem zribal glavo do pol gobca, potem sem nehal. Foto: Emka
Ostajamo pri poeziji. Za zbirko Kažipoti brezpotij je letošnjo Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko v Sloveniji prejel Jože Snoj, ki je po besedah žirije v nagrajeni pesniški zbirki zgostil vse svoje dozdajšnje ustvarjanje, in to z mojstrsko mero ter petično močjo. Zlatnik poezije je šel na slovesnosti na celjskem Starem gradu v roke pesnika Ivana Minattija. Foto: MMC RTV SLO
Septembra so v jami Vilenica tradicionalno podelili nagrado vilenica za leto 2009, ki jo je prejel Claudio Magris. Tudi sicer je bil tržaški pisatelj precej v središču letošnjega knjižnega leta, saj so mu na frankfurtskem knjižnem sejmu podelili veliko mirovno nagrado. Tržačan Magris velja za enega največjih poznavalcev srednjeevropske literature in srednjeevropske kulture obdobja Avstro-Ogrske in časa neposredno po njenem razpadu. Je avtor več knjig, kot pisatelj pa je preboj doživel s knjigo Donava, ki je prevedena v 24 jezikov, tudi v slovenskega. Sicer pa so na festivalu vilenica letos za najboljši literarni prispevek v zborniku nagradili albansko pisateljico Luljeto Lleshanaki. Foto: EPA
Dobitnica Rožančeve nagrade za najboljšo esejistično knjigo zadnjih dveh let je letos Ifigenija Simonović, ki je prepričala z zbirko Konci in kraji. Kot je v obrazložitvi zapisala žirija, gre za izpovedi ženskega bitja, ki hodi po svetu in išče svoji samoti ustrezno, prijazno, ljubljeno pokrajino, mesto, kraj, prizor, nebo, osebo. In vedno znova se vrača na svoj začetek, k svojemu srcu, iz katerega zajema besede, s katerimi gradi nove pokrajine, 'kraje in konce'. Foto: Emka
Konec septembra so v Murski Soboti podelili nagrado večernica za otroško in mladinsko literaturo, ki je pripadla Janji Vidmar za roman Pink. Ta je po mnenju žirije pisateljičin najbolj avtobiografski roman do zdaj in hkrati 'hommage generaciji, ki je rastla v času hlepenja po zahodnih dobrinah, kot so bile milka, banane, rama, generaciji, ki ni imela ničesar, je pa imela drug drugega, kot pravi pisateljica.' Foto: Emka
Nagrado Booker, ki jo podeljujejo na Otoku za romane, napisane v angleščini, lahko pa jo prejmejo pisatelji iz Velike Britanije, Irske in nekdanjih britanskih kolonij, je letos prejela britanska pisateljica Hilary Mantel. Komisijo je navdušila z romanom Wolf Hall. Foto: EPA
Kot rečeno, je švedska akademija letošnjo Nobelovo nagrado za književnost podelila pesnici in esejistki romunskega rodu Herti Müller. Lavreatka v svojem delu opisuje predvsem temne strani življenja med diktaturo Nicolaja Ceausescuja in neusmiljenost političnega izgnanstva, zavzeta borka za svobodo govora pa obravnava tudi posledice, ki jih človeku pusti kršenje njegovih pravic. Foto: EPA
Društvo slovenskih pisateljev je Jenkovo nagrado za pesniško bero zadnjih dveh let podelilo Alešu Debeljaku za zbirko Tihotapci. Gre za knjigo pesmi, ki vabi bralca k spustu skozi brzice zgodovinskih eksplozij in k meditacijam ob tolmunih osebnega doživetja, ki ponikajo v globine nerazumevanja, s kakršnim so obremenjeni prostori, narodi, mesta in ljudje z Balkana. Foto: Emka
Drago Jančar je bil za svoje delo letos dvakrat nagrajen v tujini. V Lignanu so mu podelili priznanje Hemingway-Sparkasse, nato pa v Cosenzi na jugu Italije še mediteransko nagrado za roman Severni sij. Opišimo to Jančarjevo delo kar z besedami že omenjenega Claudia Magrisa. Kot pravi, gre za 'silen, vznemirljiv, pretresljiv roman ..., zlasti ker zna mojstrsko spajati, združevati v konkretni zgodbi, brez kakršnega koli ideološkega namena, enkratne osebne zgodbe, človeške usode, ki jih zgodovina drobi, kakor trga in požira pošast svoje žrtve, z epohalno usodo celotnega sveta'. Foto: MMC RTV SLO
S 25. izdajo se je v ljubljanskem Cankarjevem domu predstavil knjižni sejem, v okviru katerega so tradicionalno podelili nagrade z različnih knjižnih področij. Dobitnik Schwentnerjeve nagrade za življenjsko delo je bil založnik Miloš Mikeln. Nagrado za najboljši prvenec je za knjigo Popularne zgodbe prejela Vesna Lemaić. Najboljša mlada prevajalka je postala Tatjana Jamnik za prevod romana Sežigalec trupel češkega pisatelja Ladislava Fuksa. Naziv Najlepša slovenska knjiga je v kategoriji književnost ter knjige za otroke in mladino prejela Knjiga (Cankarjeva založba) Janija Kovačiča, ki jo je oblikoval studiobotas. Posebna pohvala je šla slikanici Laž in njen ženin (založba Sanje), ki jo je ilustrirala Ana Razpotnik Donati, naslovnico pa oblikovala Sanja Janša. Foto: MMC RTV SLO/A. J.
V letu, ko praznuje 80. rojstni dan, so aforista Žarka Petana z nagrado za prispevek na področju satire nagradili člani Beograjskega aforističnega kroga. Ob Petanovem jubileju pa so v Mestnem gledališču ljubljanskem slavljenca počastili z razstavo utrinkov iz režiserjevega opusa v tej gledališki hiši, kjer je kot hišni režiser na oder postavil 32 uprizoritev. Foto: MMC RTV SLO