Foto: Fotogalerija Stolp
Foto: Fotogalerija Stolp

Besedna zveza decisive continuum izhaja iz besedne zveze Henrija Cartierja - Bressona decisive moment in predstavlja njeno nasprotje. Pri Borisu Gaberščiku tako ni pomemben trenutek – moment, temveč trajanje, zaporedje – continuum.

Dela Gaberščika so sinonim za modernistično estetiko in za perfekcionizem pri izdelavi fotografij, je ob postavitvi zapisala Katarina Kumprej. "Njegovi motivi so izraženi skozi nabor najdenih predmetov, kot so plastične igrače, počeni kozarci, popisani listi in žice, ki jih v različnih kombinacijah sestavlja v domiselne kompozicije. Odnosi, ki jih ustvarja med predmeti, vedno izhajajo iz trenutne asociacije, ki jim z zgodbo odtrga tisti delček neskončnosti ter trajanja v večrazsežne prostore."

Na novo ustvarjene podobe
Gaberščik po njenih besedah svojih misli ne izraža zgolj skozi predmete, temveč tudi s svetlobo med njimi ustvarja razgibane dialoge. Luna je v našem osončju vidna kot drugi najsvetlejši objekt, vendar je njena svetloba zgolj navidezna. Tako Gaberščik predmetom doda oziroma jih potaplja v (pre)potrebno svetlobo in s tem ustvarja navidezne krivine, izbokline in gledalce s tem prevara, da vidijo nekaj popolnoma drugega – na novo ustvarjene podobe.

Fotografije Borisa Gaberščika brišejo meje realnosti in dokazujejo, da je tudi fotografija lahko eteričen medij, še razmišlja kustosinja. "Ob njegovih fotografijah pozabimo na nosilec in se podamo na simbolno potovanje, ki čas dojema na popolnoma nov, nam še pred tem neznan način."

Boris Gaberščik se je rodil leta 1957 v Ljubljani. Po maturi na I. gimnaziji Bežigrad je študiral biologijo in leta 1985 diplomiral. Že med študijem se je ukvarjal s fotografijo. Imel je številne samostojne in skupinske razstave doma in v tujini ter prejel več priznanj, med drugim Župančičevo nagrado (2008) in nagrado Prešernovega sklada (2018).

Razstava v Mariboru je na ogled do sredine novembra.