Pianist Ivan Skrt meni, da je glasba predvsem duhovna poslanka, glasbenik pa njen odposlanec z eno samo nalogo - širiti v poslušalcih duhovno zavest, ki je v svetu primanjkuje. Foto: Slovensko veleposlaništvo v Argentini
Pianist Ivan Skrt meni, da je glasba predvsem duhovna poslanka, glasbenik pa njen odposlanec z eno samo nalogo - širiti v poslušalcih duhovno zavest, ki je v svetu primanjkuje. Foto: Slovensko veleposlaništvo v Argentini
Leta 2009 je pianist na Soči nastopil pred 2.500-glavo množico in izvedel recital s klavirjem na splavu na gladini Soče. Dve leti pozneje se je občinstvu ljubljanskega poletnega festivala predstavil z Lizstovimi deli. Foto: Reuters

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo nocoj ob 20.00 nastopil pianist Ivan Skrt. Primorskega virtuoza odlikujejo briljantna tehnika, jasna estetika in premišljeno oblikovani sporedi. V Gallusovi dvorani je nastopil že leta 2011; koncert je bil silno odmeven.

Glasbeno pot je Skrt začel v klavirskem razredu pri pedagogu Sijavušu Gadžijevu, nato ga je popeljala na vzhod v Moskvo in zatem v Pariz. V Moskvi je študiral na slovitem glasbenem konservatoriju P. I. Čajkovskega. Po opravljeni diplomi v razredu profesorjev Nauma Starkmana in Mihaila Lidskega se je v Parizu izpopolnjeval na konservatoriju Ecole Normale Nationale pri profesorju Henriju Bardi.

Kot so zapisali v CD-ju, se je izoblikoval v pianista, ki se z drzno lisztovsko prezenco neupogljivo izpostavlja vedno novim izzivom pianističnega repertoarja in občinstvu razgrinja svoje jasno izpeljane zgodbe - naj bodo to voda, igra svetlobe in senc ali kontrastnost črno-belega.

"Smrt" je izgubljenost v umetniški izkušnji
Tokrat je pripravil spored, ki raziskuje nedoumljivo razsežnost smrti. Kot pravi sam, ima glasba sposobnost spodbuditi poslušalca v spoznanje popolne prisotnosti, krhko stanje brez misli - neke vrste smrt, ki za droben trenutek prekorači projekcije preteklosti in prihodnosti.

Poustvaril bo Sive oblake, Mračno gondolo in Mrtvaški ples Franza Liszta, izbor iz zbirke Malenkosti Marija Kogoja ter suiti Na prostem Bele Bartoka in Slike z razstave Modesta P. Musorgskega.

V čem so koncerti podobni drevoredom?
Skrt recitale pripravlja več let, na vprašanje, v kakšnem smislu je potreben premislek, pa je v pogovoru za Dnevnik odgovoril: "Jablana obrodi sad, ne da bi bilo treba dosti posredovati. Pri klavirju ni tako. Glasbena partitura sicer mamljivo ponuja ugriz v jabolko, a to se lahko zgodi šele, ko se skladba zgradi. Če se je umetnik temeljito in skrbno pripravil, potem si lahko na koncertu s poslušalci deli okus. Brez tega okusa postane recital zgolj predstavitev pridno vzgojenega glasbenega drevesa, kar je zgolj pust, prazen mehanični proces."

Prava glasba se po njegovem mnenju "rodi z ugrizom". "Ta vodi v neznano, proč od varnosti razdrobljenega nadzora." Recitale pa skuša oblikovati "kot drevored, ki postopno ponuja sadeže različnih okusov. Ti okusi lahko zaobjamejo vse človeško notranje življenje," je še povedal za časopis.

V zadnjih sezonah je Skrt z recitali navdušil pariško dvorano Gaveau in dvorane Buenos Airesa, La Plate in Montevidea. Leta 2009 je v okolju domačega kraja, Kanala ob Soči, zasnoval dogodek Sonate na Soči in s klavirjem na splavu na gladini Soče izvedel recital pred 2500-glavo množico. Jeseni 2010 pa je zamisel o "risanju Življenja" – iz prepričanja, da bi moral biti vsak glasbenik glasnik Življenja – izrazil s programom del na samostojni turneji po Sloveniji.