Mozarteumu, njegov največji navdih pa je nostalgija.

Goran Bojčevski, makedonski virtuoz na klarinetu in skladatelj, se je pred dobrim desetletjem v Slovenijo preselil zaradi študija in ostal zaradi ljubezni. Diplomant profesorja Slavka Goričarja na ljubljanski Akademiji za glasbo je že med študijem postal član orkestra ljubljanske akademije in opere, sodeloval pa je tudi s številnimi zasedbami, kot sta Langa ali Terrafolk.

Poklicna pot ga je nato peljala vse do specializacije na slovitem salzburškem Mozarteumu, toda klasično izobraženi glasbenik je ostal močno zavezan etnoglasbi, še posebej tisti, ki prihaja z Balkana.

Od kavala do klarineta in nazaj
"Kaval je nekakšna makedonska piščal, na katero je zelo težko igrati. Toda jaz menim, da za to glasbilo sploh ne potrebujem vadbe, saj sem rojen z njim. Ko igram nanj, se mi zdi, kot da bi govoril z njim," je dejal v oddaji NaGlas! in nam z veseljem predstavil tradicionalno makedonsko glasbilo kaval.

Virtuoznost? Številna leta vadbe!
Toda njegovo prvo glasbilo je klarinet. In čeprav se danes zdi, da virtuoznost povsem lahkotno prihaja iz njega, gre za številna leta vadbe. Tako je že kot enajstletni deček v Bukarešti v kategoriji najboljših na svetu, ki nima starostne omejitve, dosegel tretje mesto. Od tedaj je šla njegova kariera samo navzgor, saj klarinet, kot nekakšno makedonsko narodno glasbilo, nosi v sebi.
Odraščanje v bližini romskega naselja
"V klarinet sem se zaljubil, ko sem odraščal v Bitoli blizu romskega naselja. Tam se je venomer slišalo igranje klarineta. Ko imajo Romi poroko, to traja tri dni, je zabava, in če želiš ali ne, poslušaš klarinet. Jaz sem se zaljubil v ton tega glasbila in to me je motiviralo, da sem se vpisal v glasbeno šolo."
Kar 60 skladb z naslovom Nostalgija
Ustvarjalec, ki trenutno sodeluje s kvartetom in kvintetom Goran Bojčevski, pa ni zgolj klarinetist. Ob študiju na salzburškem Mozarteumu so ga spodbujali, naj začne tudi skladati in v približno petih letih je ustvaril impresiven opus šestdesetih skladb. Med njimi tudi eno najnovejših z naslovom Nostalgija, ki jo bo v naslednjem letu, kot izbrano, izvajal orkester te slovite glasbene akademije. "Nostalgija je velik razlog za vse moje skladbe. Človek, ki enkrat zapusti svoj dom, ima z leti vse več nostalgije do svojega rodnega kraja."

V Salzburgu si želijo več Balkana
Tudi njegovo največje delo doslej, Balkanski portreti, je posvečeno glasbeni tradiciji tega okolja. A kot veliki občudovalec balkanske glasbe si želi, da bi ustvarjalci storili korak naprej v odnosu nje. "Občutim veliko ljubezni do svojega doma, do svoje države, do celotne balkanske glasbe. Zato se mi zdi, da je balkanska glasba premalo izkoriščena v klasičnem smislu. Menim, da je največja napaka tukajšnjih glasbenikov to, da večinoma preigravajo iste pesmi in aranžmaje."