Kako vidi porabski študent Ljubljano? In kako pravzaprav piše Jon Fosse? To je samo nekaj vprašanj, ki jih načenjajo literarne oddaje o slovenskih in tujih književnicah in književnikih – Jedrt Maležič, Nicol Hochholcerovi, Mikeu Tomkiesu, Branetu Senegačniku, Dušanu Mukiču in lanskem Nobelovem nagrajencu za književnost.

V romanih in kratkih zgodbah Jedrt Maležič pogosto uporablja asociacije kot ustvarjalni sprožilec. Foto: BoBo
V romanih in kratkih zgodbah Jedrt Maležič pogosto uporablja asociacije kot ustvarjalni sprožilec. Foto: BoBo

Ves čas sem lebdela, s srebrno nitko pritrjena na zemljo in nebo, in ko sem se vrnila, sem vedela, da je za življenje na zemeljski ravni nadvse pomembno, da svojo zgodbo dobro unovčim. Niti ni tako pomembno, kaj in kako živiš, temveč je bistvenega pomena, kako to razlagaš pred seboj in svetom.
"Pisavi Jedrt Maležič se pozna, da je pred pisanjem proze prevajala, saj je njena pisava nabrita in duhovita – pozna in s pridom uporablja širok nabor različnih proznih postopkov, na primer ironijo, karikaturo, osmešeno karakterizacijo, posebej pri izgradnji literarnih oseb, pa tudi v jeziku," razmišlja o ustvarjanju Jedrt Maležič Matej Bogataj v Literarnem večeru. Za literarni pristop Jedrt Maležič je značilna razplastenost, na eni strani se zaveda žanrskih obrazcev, na drugi strani je zanjo značilna divja in nenadna, lucidna raba vsakovrstnih potujitev, pa naj gre za literarno simulacijo neposrednosti in včasih že kar infantilnosti, drugič se, podobno kot pred njo ludizem ali nova proza, sklicuje na vse neliterarno v jeziku, priklicuje cenene vzgojne pesmice in jingle, popularno kulturo, kar koli njenim pripovedovalkam pač preleti zavest. V romanih in kratkih zgodbah pogosto uporablja asociacije kot ustvarjalni sprožilec, ki pa je potem obdelan z razdalje, ki omogoča ironijo in humor. V oddaji so uporabljeni odlomki iz del Težkometalci, Bojne barve, Vija vaja ven, Napol morilke in Križci, krožci.

… imam preprosto odličen spomin, ničesar ne pozabim in gorje tistemu, ki mi naredi kaj slabega, ker si vse zapomnim …
Nicol Hochholzerová
je slovaška pisateljica in likovnica, rojena leta 1999. Študirala je grafiko na Akademiji umetnosti v Banski Bistrici. Za svoje kratke zgodbe je bila večkrat nagrajena. Leta 2021, pri 22 letih, je pri osrednji slovaški založbi izvirne proze KK Bagala izdala svoj prvenec, novelo Te sobe se ne da pojesti, v kateri ji je občutljivo, grobo snov uspelo združiti s prefinjenim slogom in močnim podobjem. Komorno delo z 12-letno protagonistko Terezo in štirideset let starejšim učiteljem je razburkalo slovaško kulturno srenjo in sprožilo razpravo o tabuizaciji spolnega nasilja. Z njim se je Hochholzerová leta 2022 uvrstila v finalno peterico osrednje slovaške literarne nagrade anasoft litera, znašla pa se je tudi med peterico finalnih knjig za nagrado gimnazijcev. Knjiga je dosegla tudi takojšen mednarodni uspeh, v letu in pol je izšla v štirih jezikih, napovedujejo prevode v še deset drugih. Na Slovaškem in Češkem so novelo dramatizirali, po njej pa bodo posneli tudi film. Odlomek iz omenjene novele, ki jo je prevedel Andrej Peric, v Izbrani prozi interpretira Gaja Filač.

V slovenščini imamo le peščico Fossejevih del, razlog je verjetno predvsem to, da piše v nynorsku, manj razširjeni različici norveščine, ki jo uporablja malo manj kot 12 odstotkov prebivalcev Norveške. Foto: AP
V slovenščini imamo le peščico Fossejevih del, razlog je verjetno predvsem to, da piše v nynorsku, manj razširjeni različici norveščine, ki jo uporablja malo manj kot 12 odstotkov prebivalcev Norveške. Foto: AP

Neke viharne noči sta me prebudila dva glasna, zamolkla udarca. Ko sem odšel ven, sem videl, da se je podrla neka stara jelša in pri tem za pol metra zgrešila moj čoln.
Mike Tomkies
(1928–2016) je bil britanski novinar, pisatelj, filmar in predan naravoslovec. Štirideset let je bival v najbolj neobljudenih predelih Kanade, Škotske in Španije. V samotni, od civilizacije kolikor mogoče oddaljeni koči ob bregu jezera Loch Shiel (28 km dolgem in 120 m globokem), je preživel več kot deset let in napisal 9 knjig samo o Škotskem višavju ter njegovi flori in favni. Knjiga Poslednji neobljudeni kraj je prvič izšla leta 1984 in je vse odtlej uspešnica. Odlomek za oddajo Spomini, pisma in potopisi je prevedla Miriam Drev.

Veter / od nikoder do nikoder / kakor jaz / kakor ti / smo samo upanje / da smo
Literarni nokturno Ti, tako dober prinaša izbor liričnih biserov iz Mističnih pejsažev slovenskega pesnika in prevajalca Braneta Senegačnika. Najlažje bi jih opredelili kot globoke lirične uvide ali verbalno drobne, vsebinsko pa brezmejne meditacije o naravi našega tukaj in zdaj. Skrivnost našega bivanja, tista nedoumljiva resnica, ki jo zaslutimo samo v redkih trenutkih največje bivanjske odprtosti in ranljivosti, je nekaj, kar nas brezmejno presega, zato ni nič nenavadnega, če se njeno zasledovanje dogaja na samem robu jezika in še bolj – v tišini, ki veje iz njega. Mistične pejsaže interpretira Urban Kuntarič.

Sorodna novica Dušan Mukič: Ljubljana skoz' moja očala

"Iz kje si?" se je neprestano ponavljalo slovnično popolnoma nepravilno vprašanje. Zabavno se mi je zdelo, da mi ni nihče verjel, da prihajam z Madžarske.
Porabski pisatelj, novinar, urednik in kulturni delavec Dušan Mukič je v knjigi Ljubljana skoz' moja očala – Ljubljana skaus aukole moje zapisal spomine na študentska leta v Ljubljani. V oddajo Literarni nokturno je uvrščenih nekaj pisateljevih vtisov z začetka študija, ko se je moral marsičemu privaditi na novo. Njegova razmišljanja interpretira Primož Pirnat.

stojim in gledam jelena / in jelena stojita in gledata mene / dolgo tako stojimo / noči se
Jon Fosse se je leta 1959 rodil v Haugesundu na zahodni obali Norveške, odraščal pa je še malo severneje, v Hordalandu. Študiral je na univerzi v Bergnu in opravil magisterij na področju književnosti. Po končanem študiju je delal kot novinar in učitelj pisanja v Hordalandu. Od leta 2011 je poročen s svojo tretjo ženo Anno Fosse, istega leta je dobil v uporabo tudi hišo za zaslužne umetnike v Oslu, v kateri del leta preživi še zdaj. V slovenščini imamo le peščico njegovih del, razlog je verjetno predvsem to, da piše v nynorsku, manj razširjeni različici norveščine, ki jo uporablja malo manj kot 12 odstotkov prebivalcev Norveške. V antologiji norveške književnosti Innsyn je nekaj njegovih pesmi, preveden je bil prvi del romana Melanholija, uprizorjene pa so bile tudi tri njegove drame. Je tisti norveški dramatik, ki ga na svetovnih odrih največkrat uprizarjajo takoj za Ibsenom, od jeseni leta 2023 pa je tudi četrti norveški Nobelov nagrajenec s področja književnosti. Pred njim so to nagrado dobili Bjørnstjerne Bjørnson, Knut Hamsun in Sigrid Undset, vsi že v prvi polovici prejšnjega stoletja. V Literarnem večeru ga predstavlja prevajalka Marija Zlatnar Moe – v oddajo je vključila tudi odlomka iz Fossejeve Septologije, ki v slovenščino doslej še ni bila prevedena.

Spored literarnih oddaj med 28. januarjem in 3. februarjem

28. januar
Humoreska tega tedna – 14.05 (Ars)
Egist Zagoričnik: Kraljev nagovor

Spomini, pisma in potopisi – 19.30 (Ars)
Mike Tomkies: Zadnji divji kraj

Literarni portret – 22.05 (Ars)
Jean Giraudoux

Literarni nokturno – 23:00 (Ars)
Brane Senegačnik: Ti, tako dober

29. januar
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.00 (Ars)
Dušan Mukič: Ljubljana skoz' moja očala / Ljubljana skaus aukole moje

30. januar
Literarni večer – 21.00 (Ars)
Jon Fosse – Nobelov nagrajenec

Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.00 (Ars)
Paul Verlaine et al.: Mesečina januar

Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.00 (Ars)
Teja Močnik: Amore, amore

1. februar
Literarni večer – 21.05 (Prvi)
Hugo von Hofmannsthal: Teža sveta

Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.00 (Ars)
Catherine Cusset: Življenje Davida Hockneyja

2. februar
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.00 (Ars)
Barica Smole: Vse je res

3. februar
Izbrana proza – 18.00 (Ars)
Lidija Dimkovska: EMŠO

Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.00 (Ars)
Laura Solomon: Francoske povedi