Kar težko si predstavljamo, da z izjemo nekaterih skromnih poskusov leta 1948 v begunskem taborišču v Spittalu in nato še leta 1960 v Bueno Airesu ni bilo zgodovinskega atlasa, ki bi na grafičen način celovito obravnaval slovensko preteklost. Te dni je v tisku 216 zemljevidov, kopica skic, tlorisov, tabel in grafičnih prikazov, ki na 280 straneh polnijo prvi Slovenski zgodovinski atlas.

Ta izhaja pod okriljem Založbe Nova revija, ki je potrebo po atlasu utemeljila leta 2001, dve leti pozneje pa pri ministrstvu za kulturo delo prijavila kot večletni založniški projekt nacionalnega pomena. Isto leto so sestavili strokovno uredništvo in začeli delo. V založbi so se odločili za pretežno mlajše zgodovinarje, ki so sodelavci različnih slovenskih strokovnih ustanov. Uredniško in hkrati avtorsko ekipo tako sestavljajo dr. Boris Golec, dr. Franc M. Dolinar, dr. Miha Kosi, dr. Aleš Gabrič in mag. Tomaž Nabergoj, zemljevide pa je izdelala kartografinja Mateja Rihtaršič.

Nepogrešljiv pripomoček za razumevanje slovenske zgodovine
Atlas naj bi predvidoma izšel 8. avgusta, nanj pa z velikim pričakovanjem čaka tudi zgodovinar in recenzent dr. Peter Štih. Prepričan je, da bomo z atlasom za naslednja desetletja dobili standardno delo in nepogrešljiv pripomoček za razumevanje, poznavanje in študij slovenske zgodovine. "S posameznimi, grafično odlično pripravljenimi zgodovinskimi kartami je v atlasu vsebinsko obravnavan celoten lok slovenske zgodovine. Posebej za ta projekt so bile opravljene specialne posamezne raziskave, ki omogočajo izdelavo posameznih kart," še pojasnjuje.
Identiteta, ki sloni na vztrajanju in trdoživosti
Atlas, ki bo izšel v 9.500 izvodih v formatu, ki je dobro poznan bralcem Slovenske kronike, bo po besedah direktorja založbe Tomaža Zalaznika namenjen vsakomur, ki ga vsaj malo zanima slovenska zgodovina, tako ljubiteljem kot študentom in strokovnjakom. "V atlasu vidim pozitivno opozorilo, da naša identiteta sloni na naših uspehih preživetja, znanja, vztrajanja, trdoživosti. Vsak, ki bo pogledal atlas, bo videl, da smo lahko zelo ponosni na svojo zgodovino," pojasnjuje Zalaznik.

Atlas je razdeljen v štiri kronološke razdelke - antiko, srednji vek, novi vek ter 19. in 20. stoletje -, v njem pa je zajeta vsa zgodovina od prazgodovinskih kultur, o katerih pričajo številna in pogosto premalo znana arheološka nahajališča, do osamosvojitve in neodvisne države.
Od antike prek srednjeveških gradov …
Antično obdobje predstavlja slovensko ozemlje v kameni, bakreni, bronasti in železni dobi, prav tako čas poselitve Keltov in Rimljanov ter selitve ljudstev v pozni antiki in zgodnjekrščanski dobi. Bistveni dogodki srednjega veka zajemajo naselitve alpskih Slovanov, čas Karantanije in Spodnje Panonije, širjenje krščanstva iz Ogleja in Salzburga, pa vse do nastanka slovenskih dežel, goste posejanosti slovenskega ozemlja z gradovi in ustanavljanja mest.

… do protestantizma, Ilirskih provinc in samostojne države
Z novim vekom je prišel čas protestantizma, kmečkih uporov, širjenja Habsburžanov, razmaha baročne kulture, nastanka številnih cerkva, uveljavljanja slovenskega jezika, nastajanja novih posvetnih in cerkvenih upravnih tvorb v času Marije Terezije, jožefinskih reform in francoske zasedba ter ustanovitve Ilirskih provinc. V 19. in 20. stoletju so obravnavani čas od predmarčne dobe do zgodnjega 20. stoletja, čas prve svetovne vojne, vključitev Slovenije v Jugoslavijo, obdobje druge svetovne vojne in povojnih sprememb, pa vse do osamosvojitve države in njene vključitve v Evropsko unijo.
Delo, ki je bilo po besedah Petra Štiha dolgo deziderat slovenskega zgodovinopisja, bo tako po desetletju prizadevanj končno nadomestilo spoznavanje in študiranje slovenske zgodovine ob zgodovinskih atlasih Jugoslavije, Nemčije in Evrope.