Letos Nemci praznujejo 200. obletnico smrti Friedricha Schillerja. Foto:
Letos Nemci praznujejo 200. obletnico smrti Friedricha Schillerja. Foto:
Weimarska hiša Friedricha Schillerja.
Weimar si je zaradi številnih umetnikov, ki so si dom ustvarili v mestu, pridobil naziv nemške Atene.
Rokopis Friedricha Schillerja.
Friedrich Schiller velja za enega najvidnejših predstavnikov nemške umetniške smeri viharništvo.

Čeprav je Nemčija v znamenje Schillerja - poleg Goetheja velja za največjega nemškega dramatika in enega osrednjih predstavnikov literarne smeri Sturm und Drang (viharništvo) - stopila že na začetku leta, pa se v Weimarju, Jeni in Meiningenu 9. maja pa se je začel še Schillerjev festival Räuber + Gendarmen (Razbojniki + žandarji).



Weimar - nemške Atene
Največji del programa festivala bo v Weimarju, mestu, v katerem je Schiller preživel svoja zadnja leta. Weimarsko družinsko hišo Schillerjevih, kjer je književnik napisal svoji drami Mesinska nevesta in Viljem Tell, so leta 1988 preuredili v muzej Sklada weimarska klasika. Sklad weimarska klasika upravlja s 26 muzeji in drugimi objekti, ki pripovedujejo o življenju vplivnih filozofov in umetnikov, ki so svoj dom našli v Weimarju.

Poleg Schillerja so najvidnejši predstavniki weimarske klasike Johann Wolfgang Goethe, Christoph Martin Wieland in Johann Gottfried Herder. Ker je v Weimarju živelo in delalo toliko pomembnih nemških mož, mesto nekateri primerjajo celo s klasičnima kulturnima središčema Atenami in Rimom.

Obujanje Schillerjevih idej
Prireditelji festivala so na svoji spletni strani zapisali, da dogodka niso zasnovali, da bi z njim obujali spomin na dragoceno umetniško zapuščino Friedricha Schillerja. Po njihovih besedah je Schiller tako velik književnik, da ne potrebuje posebnih dogodkov, ki bi spominjali na njegovo delo.

Festival Räuber + Gendarmen naj bi sodobne Nemce in tudi druge ljubitelje pisane besede spomnil na pomembne Schillerjeve ideje, ki so na prvo mesto postavljale zahtevo po zagotavljanju osebne svobode in ki so do izraza prišle tudi v njegovi Odi radosti. Slednja je od leta 1985 tudi uradna himna Evropske unije, velja pa za eno temeljnih umetniških hvalnic družbe enakosti in bratstva.

Virtualni svet Friedricha Schillerja
Ob vstopu v slavnostno leto 2005 je začela delovati tudi posebna Schillerjeva spletna stran. Na novi Schillerjevi spletni strani najdemo informacije o dogodkih, s katerimi se bodo Nemci poklonili Schillerju, kot tudi obsežen zapis o življenju in delu književnika, zgodovinarja in teoretika estetike.

Iz urada nemške ministrice za kulturo so sporočili, da je v prvih 4 mesecih leta 2005 stran zaznamovala skoraj 4 milijone obiskovalcev, zanimanje zanjo pa še vedno raste. Če pozabimo na Nemce, prihaja največ uporabnikov strani iz ZDA, evropskih držav, Južne Koreje, Japonske in Kitajske.