Leta 2007 je ameriški predsednik George W. Bush Harper Lee podelil predsedniško medaljo svobode, saj je knjiga Ne ubijaj slavca v času boja za državljanske pravice usmerila pozornost na neenakost temnopoltih na jugu ZDA. Foto: EPA
Leta 2007 je ameriški predsednik George W. Bush Harper Lee podelil predsedniško medaljo svobode, saj je knjiga Ne ubijaj slavca v času boja za državljanske pravice usmerila pozornost na neenakost temnopoltih na jugu ZDA. Foto: EPA
Čeprav se Harper Lee nikoli več ni podpisala pod nobeno izdajo, je bila izjemno pomembna pri nastanku dela Hladnokrvno njenega bližnjega prijatelja Trumana Capoteja, saj mu je pomagala raziskovati okoliščine umora, ki je glavni predmet te knjige. V biografskem filmu Capote (2005) je Leejevo upodobila Catherine Keener. Foto: Kolosej
Ne ubijaj slavca je klasika ameriške literature, leta 1999 so jo v anketi zbornika Library Journal razglasili za najboljši roman stoletja. Navdih za zaplet romana in like je Leejeva črpala iz opažanj svoje družine in sosedov, pa tudi dogodka v bližini njenega domačega kraja iz leta 1936, ko je imela deset let. Roman je topel in humoren, pa čeprav se ukvarja z resnimi temami, kot sta posilstvo in rasna neenakost. Oče pripovedovalke Atticus Finch je odvetnik z izostrenim čutom za pravičnost, Leejeva naj bi junaški lik ustvarila po vzoru svojega očeta. V filmu, ki je dobil oskarja za prirejeni scenarij, je Atticusa Fincha upodobil Gregory Peck. Med igralcem in Leejevo se je nato razvilo tesno prijateljstvo.

V takšnih trenutkih sem si mislila, da je moj oče, ki je sovražil pištole in ni nikoli bil v vojni, najpogumnejši moški, kar jih je kdaj živelo.

Iz knjige Ne ubijaj slavca

Mislim, da obstaja le ena vrsti ljudi. Ljudje.

Iz knjige Ne ubijaj slavca

Avtorica prihajajoče knjige o razvpiti samotarski avtorici romana Ubiti ptico oponašalko še vedno trdi, da je Leejeva z njo pri nastajanju dela sodelovala, čeprav ta to ostro zanika. Marja Mills, nekdanja novinarka časopisa The Chicago Tribune, ki naj bi svojo knjigo izdala pri založbi Penguin Press, je v elektronskem sporočilu zapisala, da sta "Harper Lee, številnim prijateljem znana kot Nelle, in njena sestra Alice Lee velikodušno podarili čas in vpogled v svoje življenje v času, ko sem raziskovala knjigo".

"Alice Lee je podpisala to izjavo in potrdila, da sta z njeno sestro Nelle Harper Lee sodelovali pri projektu," še piše v sporočilu. Tudi Tracy Locke, podpredsednica in založnica pri Penguin Press, je medijem posredovala pismo, označeno z datumom 20. marec, s podpisom Alice Lee, ki naj bi potrdil, da sta s sestro resnično sodelovali pri projektu.

A kljub temu ostajajo okoliščine nastajanja knjige z naslovom The Mockingbird Next Door: Life With Harper Lee nepojasnjene. Pri založbi so jo opisali kot "zgodbo o prijateljstvu Millsove z obema ženskama, v kateri razkriva, kaj sta imeli sestri Lee povedati o njunem življenju v Alabami, njunem odraščanju, kako je knjiga Ne ubijaj slavca vplivala na njuno življenje in zakaj Harper Lee nikoli več ni napisala romana". Penguin Press zagotavlja, da je bila knjiga napisana "z neposrednim dostopom do Harper in Alice Lee".

Harper Lee je javnosti poslala izjavo dan po tem, ko so iz založbe prišle novice o knjigi Millsove. Prek svojih pravnih zastopnikov - zanimivo, gre za odvetniško družbo, pri kateri še vedno dela njena 99-letna sestra Alice - je sporočila, da "ni prostovoljno sodelovala pri nikakršni knjigi, ki jo je napisala ali jo bo napisala Marja Mills". Dodala je še, da ni nikoli dala pooblastila za takšno knjigo in da so vse drugačne trditve napačne.

Leejeva, ki po navadi nikoli javno ne komentira ničesar napisanega o sebi, ni nato dala nobene izjave na to temo več, pri Penguinu pa pravijo, da se ne morejo neposredno odzvati na njene besede, saj niso bile poslane njim in ne poznajo okoliščin, v katerih naj bi prišle v javnost. So pa prepričani, da ima večji pomen prej omenjeno pismo, ki ga je podpisala Alice Lee, zato naj bi bilo dokaz, da sta skupaj s sestro dali blagoslov knjigi spominov Marje Mills. Preden je leta 2007 Harper Lee zadela kap, naj bi tudi ta ustno podprla delo Millsove.

Millsova je bila soseda sester v Monroevillu v Alabami vsaj eno leto, trdi založba, več kot desetletje pa je pogosto potovala v ta kraj. Za prejšnjega delodajalca, chicaški Tribune, je leta 2002 napisala 6.000 besed dolg članek, v katerem je opisala življenje Harper Lee v Alabami s pomočjo intervjujev z njenimi sorodniki in prijatelji. A Leejeva takrat članka, kot po navadi, ni želela komentirati, njena takrat 91-letna sestra Alice pa je Millsovi povedala, da pisateljica nikoli ni prišla dlje od osnutka drugega romana v glavi.

Čeprav je pisateljica leta 1964 dejala, da piše drugi roman, kar naj bi ji šlo "počasi, zelo počasi", namreč po prvi knjigi nikoli več ni izdala nobene. "Ko si dosegel vrh, kako bi napisal še kaj? Se ne bi počutil, kot da tekmuješ sam s sabo?" je takrat razmišljala Alice in dodala, da njena sestra nikoli ni pokazala želje po pisanju avtobiografije, jo pa še naprej fascinirajo prebivalci podeželja Alabame. "Zavijeva v vsako špranjo in kotiček. Raziskujeva. Če se pokaže nova cesta, ji slediva. To počneva že vse življenje."

V odlomku iz 108 strani dolge predstavitve knjige, ki jo je na založbo poslala Millsova, se med drugim spominja življenja v sosednji hiši sester Lee. "Na kavah v McDonald'su, na dolgih vijugastih vožnjah po podeželju Alabame, na zabavah ob peki na žaru z njo in njenimi prijatelji in sproščenih jutrih na telovadbi sem dobila dolg, počasen, umirjen vpogled v življenje najslavnejše književne samotarke, ženske, katere skrivnostno zavračanje slave ji je na glavo nakopalo več pozornosti, kot si je kadar koli predstavljala, in vsekakor več, kot je kadar koli želela."

Harper Lee, ki že 45 let ni dala intervjuja, je v četrtek dopolnila 85 let. Njena sestra jih ima 99. Očitno svet le ne bo izvedel, zakaj je Harper Lee napisala samo en roman, piše Guardian. Pa čeprav ji je delo Ne ubijaj slavca prineslo svetovno slavo in Pulitzerjevo nagrado za leposlovje, po tej zgodbi o rasizmu na ameriškem jugu pa so posneli tudi film z Gregoryjem Peckom v glavni vlogi.

Pogovor Leejeve iz leta 1964 s Royem Newquistom je bil zadnji, je pa leta 2006 za New York Times povedala le, da bi se, če bi odgovarjala na vsako zahtevo za intervju, ki jo dobi, njen odgovor vedno glasil: "Hell, no." ("Niti v sanjah!")

V takšnih trenutkih sem si mislila, da je moj oče, ki je sovražil pištole in ni nikoli bil v vojni, najpogumnejši moški, kar jih je kdaj živelo.

Iz knjige Ne ubijaj slavca

Mislim, da obstaja le ena vrsti ljudi. Ljudje.

Iz knjige Ne ubijaj slavca