Teden splošnih knjižnic bo potekal med 20. in 24. novembrom. Dogajanje odpira dan splošnih knjižnic v ljubljanskem Centru Rog, kjer so v ponedeljek dopoldne podelili nagrade Združenja splošnih knjižnic za najboljše projekte, ki na poseben in inovativen način zbližujejo knjige in bralce.

Nagradi za koroško in ormoško knjižnico
Izmed letošnjih 14 prijavljenih projektov je komisija pri združenju izbrala dva. Storitev Osebni knjižničar je nagrado prinesla Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem, Kulturno vključevanje brez meja in omejitev pa nagrado Knjižnici Franca Ksaverja Meška Ormož.

Sorodna novica Nagrada za lenarško, ljubljansko in murskosoboško knjižnico

V koroški knjižnici so se za uvedbo Osebnega knjižničarja odločili zaradi izrazite potrebe po bolj osebnem stiku s knjižničarjem oziroma knjižničarko pri uporabnikih ranljivih ciljnih skupin. Storitev je namenjena vsem, ki imajo težave z vzpostavljanjem socialnih stikov in v določenem okolju potrebujejo vnaprej znane ali predvidljive situacije. Uporabnik s to storitvijo dobi možnost, da ga v knjižnici vedno sprejme njegov osebni knjižničar, ki bolje pozna njegove interese in ovire ter mu lahko posledično bolje svetuje. Uporabniki tako spoznajo, kaj knjižnica pomeni in postajajo enakopravni, polnomočni samostojni obiskovalci knjižnice in enakopravno dostopajo do informacij, gradiva in različnih storitev in dejavnosti, je zapisala komisija v utemeljitvi.

Ormoška knjižnica pa je s projektom Za kulturno vključevanje brez meja in omejitev "bistveno vplivala na življenje ciljne skupine migrantov iz Ukrajine", piše v utemeljitvi. Projekt je potekal v obliki novih dejavnosti, ustvarjenih specifično za to skupino uporabnikov. Z začetkom ruske invazije se je namreč tudi v Slovenijo zateklo večje število ukrajinskih državljanov, zlasti mater z otroki. Zavedanje, da so s selitvijo izgubili domače socialne stike in stik z lastno kulturo ter se dnevno srečevali s povsem novim okoljem, jezikom in kulturo, je knjižnico spodbudilo k ukrepanju in spoznanju, da lahko knjižnica bistveno pripomore tako pri integraciji te skupine priseljencev, njihovi enakopravni aktivni udeležbi v različnih sferah družbenega življenja kot tudi pri spreminjanju pogleda same lokalne skupnosti nanje, piše v utemeljitvi nagrade.

Podelili bodo tudi nagrade za tiste knjižničarje, ki bralcem kakovostno pripovedujejo o knjigah na portalu Dobreknjige.si.

"Knjižnice so zaupanja vreden svet v malem"
Ob dnevu splošnih knjižnic je predsednica združenja Vesna Horžen zapisala, da so splošne knjižnice "sodobne proaktivne kulturne ustanove, ki se znajo hitro prilagajati potrebam posameznika in družbe. So ves čas v dialogu s svojim ožjim in širšim okoljem, delujejo vzajemno in vedno znova iščejo nove priložnosti in poti do uporabnikov. Knjižnice so zaupanja vreden svet v malem, zelo pomemben svet, saj živimo in delamo v času, ko je zaupanje vrednota, ki izginja, knjižnice pa se jo trudijo ohranjati."

Knjižnice so z zelo razvejano knjižnično mrežo najbolj dostopne kulturne ustanove v slovenskem prostoru, tako da je tukajšnja knjižnična dejavnost v različnih oblikah in pojavnostih namenjena vsem prebivalcem.

Zbrane je nagovorila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko. Poudarila je, da so knjižnice prostor, kjer besede postanejo mostovi med svetovi, idejami in doživetji. Niso le shrambe znanja, temveč tudi stičišča skupnosti. Spomnila je, da v Sloveniji obstaja 283 enot splošnih knjižnic, ki delujejo v več kot tisoč prostorih in imajo več kot 12 milijonov enot gradiva.

Skoraj 60 splošnih knjižnic po državi
Osnovno poslanstvo knjižnice je spodbujanje bralne kulture in bralne pismenosti, izobraževanje ter raziskovanje in varovanje kulturne dediščine za lokalna okolja. Knjižničarji skozi vse leto, še posebej pa v tem tednu, z različnimi dogodki v prostorih knjižnic in zunaj njih navajajo različne knjižnične storitve in teme, so zapisali v združenju.

V Sloveniji sicer opravlja knjižnično dejavnost 58 splošnih knjižnic, ki jo izvajajo v več kot tisoč manjših in večjih krajih. Vse splošne knjižnice razpolagajo z 12 milijoni enot gradiva. Petina vsega tukajšnjega prebivalstva je članov splošnih knjižnic, na različne načine pa jih knjižnične storitve uporablja več kot polovica.

Knjižnice so fizični in virtualni prostori učenja, prireditev, srečevanj, informacijska središča lokalnih skupnosti, prostori druženja, socialnega mreženja ter demokratičnega sooblikovanja družbe. Njihov razvoj je usmerjen tudi v utrjevanje vloge knjižnice kot aktivnega partnerja v družbi, piše na spletni strani slovenskih splošnih knjižnic.