Knjiga nosi naslov Dekle, ki je živelo dvakrat (v švedščini Hon som måste dö) in je v tem mesecu prišla na knjižne police v nekaj več kot 30 državah. Njen avtor David Lagercrantz je že proti koncu lanskega leta povedal, da se je odpovedal ideji, da bi napisal še kakšno knjigo v nadaljevanju serije Millennium.

Posthumni uspeh na svetovni ravni
Prva knjiga Stiega Larssona iz te serije, naslovljena Dekle z zmajskim tatujem, je izšla leta 2005, sledili sta še Dekle, ki se je igralo z ognjem v letu 2006 in Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo v letu 2007. Vendar Larsson ni dočakal ogromnega uspeha, ki ga je njegova trilogija dosegla med bralci po vsem svetu, saj so romani izšli po njegovi smrti v letu 2004. Knjižne uspešnice so doživele tudi dve filmski priredbi – tako v švedski kot ameriški različici.

Zaradi velikega uspeha Larssonovih del sta pisateljeva oče in brat – sicer ob nasprotovanju pisateljeve nekdanje partnerke Eve Gabrielsson – po njegovi smrti založnikom predlagala, naj poiščejo nekoga, ki bi nadaljeval detektivsko serijo, in tako je Lagercrantzu pripadla ta čast.

Najbolje prodajan družbeni komentar sodobne Švedske
Leta 2015 je tako z njegovega naslova prišel roman Dekle v pajkovi mreži, dve leti pozneje pa še Dekle, ki je iskalo pravico. S sveže izdano knjigo Dekle, ki je živelo dvakrat je tako Lagercrantz sklenil s svojim prispevkom temu šestdelnemu najbolje prodajanemu družbenemu komentarju sodobne Švedske, groženj tehnologije, osebnih svoboščin in nasilja nad ženskami.

Iz Stockholma v Moskvo
V sklepni Lagercrantzevi knjigi Millenniuma se hekerka Lisbeth Salander po smrti svojega skrbnika Holgerja Palmgrena odpravi iz Švedske, vendar tega nikomur ne pove in se umakne tudi iz elektronskega sveta. Odpravi se v Moskvo, da bi se soočila s svojo zlobno sestro dvojčico Camillo, pri čemer pa se zaplete v igro mačke in miši z rusko mafijo. Raziskovalni novinar Mikael Blomkvist pa tokrat potrebuje njeno pomoč pri ugotavljanju identitete umrlega, čigar zadnje besede so nemara namignile škodljive skrivnosti, ki letijo na imena na najvišjih položajih švedske oblasti.

Hekerka in novinar sta se tako "znova združila v nepresegljiv raziskovalni tandem, poiskala resnico v ozadju medijskih izmišljotin, političnih škandalov in skrivnih iger varnostno-obveščevalnih služb ter razrešila osebno zgodbo fascinantne junakinje Lisbeth Salander – ekscentrične protagonistke kriminalnih romanov, ki so se po svetu prodali v več kot 90 milijonih izvodov," so zapisali pri založbi Učila International, kjer bo knjiga izšla v prevodu slovensko-švedske prevajalke in glasbenice Danni Stražar.

David Lagercrantz: "Zame je konec."
Lagercrantzevi knjigi iz let 2015 in 2017 sta se po svetu prodali v 14 milijonih izvodov, vendar je pisatelj za francosko tiskovno agencijo AFP dejal: "Zame je konec." in dodal: "Toda Lisbeth je nesmrtna. Na tak ali drugačen način bo živela na televiziji, v kinu ali drugih knjigah." Kot je še dejal, ne obžaluje pravnega spora, ki je spremljal nadaljevanje izvorne trilogije: "Vesel sem, da sem nadaljeval [Larssonova dela]. To je ljudem omogočilo odkrivanje [njegovih] romanov in [njegovega] političnega aktivizma." Larsson, ki je kot novinar delal za švedsko protirasistično publikacijo Expo in živel pod nenehno grožnjo neonacističnih skupin, je "spoznal nevarnosti skrajnih desnic pred vsemi drugimi", je še dejal Lagercrantz, ki je prav tako dejaven kot novinar.

Za zdaj precej mlačne kritike
Toda čeprav je sam avtor v intervjuju s svojim švedskim založnikom Norstedtsom označil Dekle, ki je živelo dvakrat za svojo "najboljšo knjigo v seriji", so kritike za zdaj precej mlačne. Kritik pri Washington Postu jo je med drugim opisal kot "neodločno napisano ter z večjimi in manjšimi preobrati zaplet, ki nima veliko smisla", v očeh kritika pri Guardianu pa je Lisbeth Salander postala "zgolj še ena vsestransko uporabna neustrašna junakinja".