Janja Vidmar ne podcenjuje težav mladostnikov. Foto: EPA
Janja Vidmar ne podcenjuje težav mladostnikov. Foto: EPA
Janja Vidmar: Baraba
Janja Vidmar se pri pisanju romana Zoo ni prvič srečala z razčlenjevanjem življenja mladostnikov. To je med drugim počela že pri ustvarjanju romana Baraba. Foto: Emka
Slavko Pregl
Lanski nagrajenec Slavko Pregl je letos prevzel vlogo žiranta. Foto: RTV SLO

Janja Vidmar je svoje izjemno poznavanje sodobnih otrok in najstnikov izkoristila pri pisanju socialno-psihološkega romana Zoo, ki ji je prinesel nagrado desetnica za leto 2006. Zoo je pravi eksistencialni roman za mladostnike. Njegovi junaki se tako spopadajo z odkrivanjem svoje prave identitete in svojega mesta v svetu.

Pot, s katere vsak kdaj zaide
Iskanje prave poti skozi življenje pa ni nikoli premočrtno in mladostnika neredko zanese na skrivna pota. Tej usodi ne uide niti najstnica Ruby, glavni lik romana Zoo. Ruby rada eksperimentira z drogami, hodi "po robu" in skuša "notranjo praznino" zapolniti z adrenalinskimi podvigi. A ime glavnega lika niti ni pomembno. Pomembno je predvsem ponujanje vpogleda v problematično korakanje skozi najstništvo. Pomembno je to, da Janja Vidmar jasno pove, da nihče ni absolutni junak. Slej ko prej se lahko prav vsak znajde v vlogi zmedenega, nemočnega in nevednega človeka, torej v položaju, ko hitro stori kakšno neumnost.

Pet velikih o deseterici
O dobitniku desetnice so odločali Jože Hudeček, Lenart Zajc, Dušan Merc, Polona Glavan in lanski "desetničar" Slavko Pregl, lavreatinji pa denarno nagrado v višini 500.000 slovenskih tolarjev poklanja Prešernova družba. Razglasitev tretjega dobitnika desetnice - priznanje sta doslej prejela Mate Dolenc in Slavko Pregl - je nestrpno pričakovala deseterica slovenskih književnih ustvarjalcev. Poleg Janje Vidmar so se med nominiranci znašli še Majda Koren (Župcin Dnevnik), Miha Mazzini (Drevo glasov), Feri Lainšček (Lučka), Tone Pavček (S črko čez Krko), Milan Petek (Zgodbe Sinjega priča), Matjaž Pikalo (Samsara), Andrej Rozman Roza (Marela), Marjan Tomšič (Kar je moje, je tudi tvoje) in Dim Zupan (Štirinajst in pol).

Velik pomen mladinske in otroške literature
Nagrado desetnica je ustanovilo Društvo slovenskih pisateljev, da bi z vsakoletno razglasitvijo najboljšega domačega avtorja mladinske in otroške književnosti to področje literarnega ustvarjanja vsaj simbolno izenačilo s književnostjo za odrasle. Avtorji slednje se namreč za priznanja merijo že več desetletij, medtem ko so bili avtorji del za mlade pogosto obravnavani kot pisci "manj pomembne", če že ne "manjvredne" književnosti.

Desetnica je tudi spodbuda literatom za ustvarjanje kakovostne mladinske in otroške literature. Ravno v otroštvu se namreč oblikujejo bralne navade, ki jim posameznik ostane zvest bolj ali manj celo življenje, zato je še toliko bolj pomembno, kakšna je ponudba domače izvirne književnosti za mlade.

Pregled zadnjih treh let
Društvo slovenskih pisateljev nagrado desetnica podeljuje za otroško ali mladinsko delo, ki je nastalo v zadnjih treh letih in ki ga je ustvaril avtor, ki je član Društva slovenskih pisateljev. O nagrajencu odloča pet- do sedemčlanska komisija, ki pod drobnogled vzame dela, ki jih kot kakovostne primerke otroške in mladinske literature izpostavi strokovnjak za mladinsko književnost.