Književnica, katere knjige so prevedene v okoli 30 jezikov, je znana po delih Deklina zgodba, Preročišče in Na površje. Za roman Slepi morilec pa je leta 2000 prejela nagrado booker. Foto: Reuters
Književnica, katere knjige so prevedene v okoli 30 jezikov, je znana po delih Deklina zgodba, Preročišče in Na površje. Za roman Slepi morilec pa je leta 2000 prejela nagrado booker. Foto: Reuters

Če kar preskočimo mehanizme zakona, ker smo ocenili, da so neučinkoviti - kaj bo stopilo na njihovo mesto? Kdo bodo novi nosilci moči?

Margaret Atwood
Deklina zgodba
Roman Deklina zgodba, ki je izšel leta 1985, se pogosto omenja v isti sapi z romanoma 1984 Georgea Orwella in Krasni novi svet Aldousa Huxleyja ter še nekaterimi drugimi distopičnimi deli. Pisateljico je povzdignil v feministično ikono. Roman je navdihnil film z Natasho Richardson v glavni vlogi, pa tudi balet in opero ter nazadnje še televizijsko serijo, v kateri je kot protagonistka zaigrala Elisabeth Moss. Foto: Mladinska knjiga

V eseju za časopis Globe and Mail, ki ga je pomenljivo naslovila Sem slaba feministka?, je Margaret Atwood postavila tezo, da je gibanje #MeeToo, ki se je v Hollywoodu razplamtelo na petah obtožb proti producentu Harveyju Weinsteinu, simptom neučinkovitega pravnega sistema.

Obenem pa se avtorica romana Deklina zgodba na glas sprašuje, kaj ameriško družbo čaka v naslednji fazi. "Če kar preskočimo mehanizme zakona, ker smo ocenili, da so neučinkoviti - kaj bo stopilo na njihovo mesto? Kdo bodo novi nosilci moči?" Obstaja možnost, razmišlja Atwoodova, da bo odgovor na to vprašanje razdelil ljudi. "V času skrajnosti zmagajo skrajneži. Njihova ideologija postane vera, kdor ne posnema njihovih stališč, je označen za odpadnika, heretika ali izdajalca, zmerneži na sredini pa so izbrisani."

V bran akademiku
78-letna pisateljica je potegnila vzporednico med svojimi trenutnimi skrbmi in jezo ljudi, ki so jo obtožili, da je "slaba feministka", ko je lani podpisala odprto pismo, ki je zahtevalo zakonit postopek v povezavi z obtožbami na račun profesorja z Univerze Britanske Kolumbije, ki naj bi bil kriv spolnega nadlegovanja. Univerza javnosti ni nikoli razkrila, kaj naj bi Steven Galloway storil, le to, da naj bi šlo za "resne obtožbe". Po več mesecih interne preiskave je bil odpuščen, rezultati preiskave pa so ostali tajni.

Atwoodovo je pri vsem skupaj zmotilo predvsem pomanjkanje transparentnosti in to, da se Galloway sam zaradi pogodbe o nerazkrivanju podatkov ni smel javno braniti. "Javnost - z mano vred - je dobila vtis, da je ta možak najmanj serijski posiljevalec in da se ga sme javno napadati, ker po zakonu ni smel reči ničesar v svoj bran. Nepristranska oseba bi se vzdržala obsodbe, dokler javnost ne bi dobila vpogleda v uradno poročilo." Položaj je primerjala celo s slavnimi sojenji v Salemu, kjer je bila izhodiščna postavka, da so obtoženke krive čarovništva. "Razumljivo in občasno jemanje pravice v svoje roke se lahko prelevi v kulturo linčanja, pri kateri začnejo veljati in tam ostanejo zunajzakonske strukture moči."

Zloraba vpliva?
Na družbenih omrežjih se je tudi na ta esej ogromno ljudi odzvalo z jezo. "Če bi Margaret Atwood rada končala razkol med ženskami, bi lahko nehala napovedovati vojno mlajšim in manj vplivnejšim ženskam od sebe in začela poslušati," je bil eden izmed odzivov na Twitterju. "Distopična novica dneva: ena od najpomembnejših feministk našega časa se 'poserje' na manj vplivne ženske, da bi zaščitila moč vplivnega moškega prijatelja."

Obtožili so jo tudi, da uporablja svoj ugled, da bi utišala ženske, ki so se pritožile proti zgoraj omenjenemu profesorju. "Nedokazano še ne pomeni nedolžnosti. Pomeni samo, da ni bilo dovolj dokazov za obsodbo," se je glasil eden izmed tvitov.

Atwoodova ima seveda tudi somišljenike. "Res je grozno videti, da napadajo Margaret Atwood, ker je poudarila, da je premisa "nedolžen, dokler ti ne dokažejo krivde" temelj civilizirane družbe. To še vedno velja, kajne? Kako je to lahko kar naenkrat nekaj slabega?"

Kakšen bo naš naslednji korak?
Atwoodova na celotno polemiko odgovarja z opozorilom, da zagovarjanje osnovnih človekovih pravic za vse še ne pomeni vojne napovedi ženskam. V svojem eseju je hotela poudariti dilemo, pred katero smo se znašli, pravi: "Bomo popravili sistem, ga zaobšli ali pa ga požgali do tal in ga zamenjali, predvidoma, z novim sistemom?"

Če kar preskočimo mehanizme zakona, ker smo ocenili, da so neučinkoviti - kaj bo stopilo na njihovo mesto? Kdo bodo novi nosilci moči?

Margaret Atwood