V Društvu za ogrožene narode s sedežem v Goettingenu v Nemčiji menijo, da bi moral Nobelov odbor švedske akademije Petra Handkeja pripraviti do tega, da se javno opraviči žrtvam genocida v Srebrenici in nasploh v Bosni, so po poročanju nemške tiskovne agencije DPA danes sporočili iz društva.

76-letni Peter Handke je v prvem odzivu na nagrado dejal, da je "po vseh prepirih" v povezavi z njegovim delom presenečen, da ga je švedska akademija izbrala. Dodal je še, da gre za "pogumno potezo". "To so dobri ljudje," je poudaril. Foto: EPA

Spomnimo, Handke je zaradi svojih prosrbskih stališč med vojno v nekdanji Jugoslaviji in zagovarjanja nekdanjega srbskega voditelja Slobodana Miloševića ostal tudi brez kakšne izmed literarnih nagrad.

"Neprestano slikajo Srbe kot zlikovce in Muslimane kot klasične pozitivce"
Za najspornejšo je obveljala njegova reportaža, ki jo je o svojem potovanju v Srbijo za Süddeutsche Zeitung Handke spisal leta 1996. V njej je pod vprašaj postavil medijsko prikazovanje Srbije kot agresorja v vojni na Balkanu. "V želji, da bi vojno približali svojim strankam, tuji časopisi od Tima do Nouvel Observateurja neprestano slikajo Srbe kot zlikovce in Muslimane kot klasične pozitivce," je med drugim zapisal. Poudariti velja, da je dotična reportaža izšla po pokolu v Srebrenici.

Matere Srebrenice zahtevajo odvzem nagrade Handkeju

Peter Handke je tudi po Natovem bombardiranju leta 1999 stopil v bran srbski strani. Med gostovanjem na tamkajšnji televiziji je komentiral, da bi si "želel biti srbski ortodoksni menih v boju za Kosovo". Tegobe Srbov je primerjal s preganjanjem Judov, vendar se je sicer pozneje opravičil za primerjavo s holokavstom. Književnik se je tudi udeležil Miloševićevega pogreba v letu 2006 in v svojem nagovoru poudaril, da je sam "bil blizu Jugoslaviji, blizu Srbiji, blizu Slobodanu Miloševiću".

Matere Srebrenice in somišljeniki napovedali velik protest
Nagrade bodo tako kot vsako leto podelili 10. decembra, torej na dan smrti Alfreda Nobela, ki je umrl leta 1896. Na Nobelov odbor švedske akademije naslovljenemu pozivu Društva za ogrožene narode se je pridružilo več organizacij. Po pisanju švedskega časopisa Dagens Nyheter bo združenje Matere Srebrenice med drugim skupaj s hrvaško-nemško pisateljico Alido Bremer in drugimi na dan podelitve protestiralo proti Handkeju v središču Stockholma.

Peter Handke je pred nekaj leti celo pozival k ukinitvi Nobelove nagrade za književnost, češ da gre pri vsem skupaj za "lažno kanonizacijo" književnosti. "Nobelovo nagrado bi bilo končno enkrat treba ukiniti," je izjavil v pogovoru za avstrijski časopis Die Presse, češ da ne ceni odločitev švedske akademije – pa čeprav nagrada človeku prinese "trenutek pozornosti, okoli šest strani v časopisih". Foto: Reuters