Handke, ki se je po drugi svetovni vojni uveljavil kot eden najvplivnejših pisateljev v Evropi, podpisuje obsežen opus del v različnih žanrih. Njegova bibliografija vsebuje romane, eseje, dramska dela in scenarije. Foto: Reuters

Akademija je javnosti danes sporočila, da ni nagradila "vojnega hujskača" in nekoga, ki zanika vojne zločine in genocid. To se je zgodilo dan po tem, ko je letošnji Nobelov nagrajenec za literaturo, avstrijski pisatelj Peter Handke, najavil, da ne bo več odgovarjal na vprašanja novinarjev, in odpovedal novinarsko konferenco v svojem rojstnem kraju Grebinju.

Handke je v članku, objavljenem 1. junija 2006 v dnevnikih Süddeutsche Zeitung in La Liberation, kritiziral 'srbske kriminalce, poveljnike in načrtovalce: Srebrenica je največji zločin proti človeštvu, storjen v Evropi po 2. svetovni vojni'.

.

Spopadel se je z nizom kritik na račun naklonjenosti in podpore pokojnemu srbskemu voditelju Slobodanu Miloševiću, o čemer so ga spraševali tudi novinarji. "Vsi postavljajo vprašanja kot vi, nihče, ki pristopi k meni, pa, kot se zdi, ni prebral ničesar ali ne ve ničesar o tem, kar sem napisal," je dejal na avstrijskem javnem radiu Ö1.

Zimsko popotovanje k rekam Donavi, Savi, Moravi in Drini
Handke v eseju Zimsko popotovanje k rekam Donavi, Savi, Moravi in Drini ali Pravičnost za Srbijo iz leta 1996 "ne dvomi o pokolu v Srebrenici", je danes zapisal Malm v odprtem članku za dnevnik Dagens Nyheter v Stockholmu. V eseju Handke poskuša na bosanski konflikt pogledati skozi srbske oči.

Na Poljskem in v Avstriji proslavljajo, v svetu mnogi kritični do Handkeja

Malm se v odzivu sklicuje tudi na Handkejev članek, objavljen 1. junija 2006 v dnevnikih Süddeutsche Zeitung in La Liberation, v katerem je pisatelj kritiziral "srbske kriminalce, poveljnike in načrtovalce: Srebrenica je največji zločin proti človeštvu, storjen v Evropi po 2. svetovni vojni".

"Akademija je obravnavala pisatelja, ki je nedvomno podajal provokativne, neprimerne in nejasne izjave o političnih vprašanjih, vendar ni našla ničesar v njegovem pisanju, s čimer bi napadal civilno družbo ali spoštovanje enakopravnosti med vsemi ljudmi," še piše Malm.

Peter Handke se je rodil leta 1942 v Grebinju na avstrijskem Koroškem. Od leta 1944 do 1948 je živel v Vzhodnem Berlinu, med letoma 1961 in 1965 pa se vrnil v Avstrijo, kjer je v Gradcu študiral pravo. Študij je opustil po izidu romanesknega prvenca Sršeni. Foto: Reuters

Odločitev Švedske akademije, da Nobelovo nagrado prejme Handke, je izzvala kritike po Balkanu. V ponedeljek so se pred švedskim veleposlaništvom v kosovskem glavnem mestu Priština zbrali protestniki, da bi nasprotovali nagradi. Združenje Matere Srebrenice pa je na odbor za literaturo Švedske akademije naslovilo pismo z zahtevo, naj se letošnjemu lavreatu nagrada odvzame.

Med kritiki odločitve o podelitvi Nobelove nagrade Handkeju je tudi slovenski filozof Slavoj Žižek. V odzivu za Guardian je spomnil, da je Handke to nagrado označil kot "napačno kanonizacijo literature", in poudaril, da letošnja nagrada "dokazuje, da je imel prav".

"Globoko obžalovanje" nad izbiro Handkeja za Nobelovo nagrado je v izjavi za javnost izrazila celo ameriška veja pisateljskega združenja PEN. V bran pa mu je stopil srbski predsednik Aleksandar Vučić.

Presenečen, da je dobil nagrado
Lavreat, ki živi na obrobju Pariza, je v prvem odzivu na nagrado dejal, da je "po vseh prepirih" v povezavi z njegovim delom presenečen, da ga je Švedska akademija izbrala. Za francosko tiskovno agencijo AFP je še dodal, da gre za "pogumno potezo". "To so dobri ljudje," je poudaril.