Tretja nagrada Marjana Rožanca se je pridružila številnim priznanjem, ki jih je Jančar že dobil za svoje ustvarjanje. Foto: RTV SLO
Tretja nagrada Marjana Rožanca se je pridružila številnim priznanjem, ki jih je Jančar že dobil za svoje ustvarjanje. Foto: RTV SLO
Mitja Čander
Mitja Čander je bil poleg nagrajenega Jančarja in Andreja Blatnika tretji nominiranec za Rožančevo nagrado.
Andrej Blatnik
Andrej Blatnik je med tri nominirance prišel z delom Neonski pečat.

Za najboljšo esejistično zbirko sklad Marjana Rožanca nagrado podeljuje od leta 1993, za Draga Jančarja pa je torej to že tretja Rožančeva nagrada.

Komisija ga je prvič nagradila leta 1993 in drugič čez dve leti, na tretjo nagrado Marjana Rožanca pa je moral Jančar nato čakati 11 let, je na predstavitvi nagrajenca in nominirancev v klubu Nove revije povedal predsednik komisije za podelitev nagrade Edvard Kovač.

Komisija, v kateri so bili Edvard Kovač, Ignacija Fridl Jarc, Matevž Kos, Manca Košir in Petra Vidali je Jančarja izbrala, ker je v Duši Evrope našla kakovostni skok v njegovem utečenem izjemnem slogu in vedno pronicljivi misli. Poleg Jančarja sta bila za nagrado Marjana Rožanca nominirana še Andrej Blatnik za knjigo Neonski pečati, ki je izšla pri društvu Literatura leta 2005, in Mitja Čander za Pokrajino proze (Litera, 2006).

Zakaj so ga izbrali?
V utemeljitvi nagrade je komisija zapisala, da "avtor namreč izstopa iz slovenske ustaljene misli o nasprotovanju različnih miselnih tokov in nam s svojim 'intelektualnim skalpelom' ter pojočo besedo izlušči novo kulturno in miselno jedro evropske civilizacije ter s tem odgovori na klic Jacquesa Delorsa iz leta 1991: 'Evropa potrebuje svojo dušo!'" Kot odlike Jančarjevega pisanja so izpostavili njegov "osebni slog, kritično misel in izvirne poglede na problematiko, ki jo vsi opazujemo, jo doživljamo in o njej premišljujemo". Jančar pa vedno preseneča z osebnimi in za naš prostor novimi in še neuveljavljenimi pogledi.

Jančar v zadregi
Drago Jančar je pojasnil, da ga je nagrada spravila v zadrego. Ne ker je to že tretja Rožančeva nagrada, ampak zato, ker je knjigo Duša Evrope pisal z mislijo, da gre za njegovo zadnjo knjigo s področja družbene publicistike. V prihodnosti se namerava bolj posvetiti literaturi, zato je v Dušo Evrope vključil fragmente - pisma, članke, intervjuje in dnevniški zapis. Z njimi je hotel dokumentirati poseg pisatelja v sodobne družbene probleme. Osrednji del knjige je namenjen evropski problematiki, saj pisatelj misli, da se bi morali Slovenci obrniti od "prepirljivih tem političnega življenja in osebnih tem k širšim temam".

V konkurenci je bilo 32 del
Edvard Kovač je v klubu Nove revije povedal, da je bilo od lanskega do letošnjega junija po izpisku iz Narodne in univerzitetne knjižnice objavljenih 27 esejističnih knjig. Komisija je k tem 27 dodala še pet naslovov, nato pa izločila tista dela, ki ne vsebujejo pravih esejev, in dela, ki so bila obravnavana že lani. V izboru za Rožančevo nagrado je tako ostalo 15 del. Sedem del je bilo uvrščenih v prvi krog ožjega izbora. Poleg Jančarja, Blatnika in Čandra še še Zmerjanje Slovencev Draga Bajta, Navzven-navzoter Ifigenije Simonovič, Glas iz tišine Marka Elsnerja Grošlja in Kako biti Petra Kovačiča Peršina.