Letošnji lavreat Borut Kraševec med zahvalnim govorom. Foto: BoBo/Borut Živulović
Letošnji lavreat Borut Kraševec med zahvalnim govorom. Foto: BoBo/Borut Živulović

Borut Kraševec je bil za roman Agni (LUD Šerpa) ovenčan že z nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec. Knjiga prinaša ljubezensko dramo z elementi kriminalnega romana in inovativno poetiko, spleteno iz treh pripovednih linij: živalske, dekliške in odrasle.

Kraševec je prevajalec iz ruskega jezika, ki je svojo prozo sprva objavljal na LUD Literaturi in portalu Vrabec anarhist. Roman Agni, ki je izšel lani pri LUD Šerpa se je rodil iz fascinacije nad večnim prenavljanjem življenja. Foto: BoBo/Borut Živulović
Kraševec je prevajalec iz ruskega jezika, ki je svojo prozo sprva objavljal na LUD Literaturi in portalu Vrabec anarhist. Roman Agni, ki je izšel lani pri LUD Šerpa se je rodil iz fascinacije nad večnim prenavljanjem življenja. Foto: BoBo/Borut Živulović

"Iščemo dobre in dobro napisane romaneskne zgodbe," je v predstavitvi žirije povedala njena predsednica Mimi Podkrižnik Tukarić. Kresnikovo žirijo, ki med sklepno prireditvijo na klavzuri v Cankarjevi sobi izbere najboljši roman, sestavljajo še Mateja Komel Snoj, Anja Mrak, Igor Žunkovič in Igor Divjak. Žirija je letos prebrala kar 150 romanov, preden se je odločila za polfinaliste in finaliste ter seveda končnega nagrajenca. Denarni del nagrade je letos višji kot doslej in znaša 7000 evrov, k čemur so pripomogli anonimni meceni.

Kot je žirija zapisala v utemeljitvi kresnika, je Agni "drzen roman tudi po kompozicijski zasnovi, saj zgodbo podaja skozi različne pripovedovalce, ki imajo tudi različne vrednostne sodbe, odrasli so prežeti s spolnostjo, pa tudi z ljubosumjem, zavistjo in voljo do uveljavljanja svoje moči, otroci se nedolžno in skozi igro soočajo s svetom, živalska pripoved v dogajanje vnaša temeljne instinkte, ki jih ljudje potlačijo, strah pred smrtjo se tam spaja s prvinsko slo po preživetju, brez vrednostne sodbe pa kot kak sveti duh dogajanje motri kamera, ki tudi v temi zazna infrardeče žarke. Glavna odlika romana je, da meje med vsemi temi svetovi niso zabrisane."

Kraševec je v zahvalnem govoru med drugim povedal, da je začel pisati šele po 40. letu starosti, vendar se je to nato izkazalo za "eno najmočnejših doživetij v življenju in največjo nagrado, kar bi jih lahko dobil." Dodal je, da ga je prejem kresnika zelo razveselil in mu pomeni priznanje, da ni s knjigo zadovoljen samo on sam, temveč da tudi drugim nekaj pomeni in jo berejo.

Roman Agni Boruta Kraševca preizkuša naše ustaljene predstave o romanu, saj gre za hibridno besedilo, ki spaja elemente idilično-podeželskega, živalskega, ljubezenskega romana, srhljivke in parabole. Obenem pa preizkuša naše predstave o svetu in življenju, saj zoperstavlja različne perspektive: svet narave in živali ter človeški svet, mestno in podeželsko okolje, pogled odraslih in otrok, patriarhalne družbene vzorce z modernimi, primarno živalsko spolnost s civilizacijo, eros s tanatosom.

Iz utemeljitve nagrade

"Zame kot literata to veliko pomeni v najrazličnejših pogledih. S svojim literarnim delom preživljam veliko družino. Tisti, ki to zdaj poslušate, si morda težko predstavljate, kakšna luknja zazija v proračunu, ko se prevajalec loti pisanja romana," je dejal nagrajenec. Dodal je, da je vesel tudi za samo knjigo, ki je sicer bila do zdaj deležna že kar nekaj kritiške pozornosti, manj pa med širšim bračlskim občinstvom. Čestital je tudi preostalim nominirancem za njihove romane in svoj govor sklenil z besedami: "Berite dobre knjige, življenje bo poskrbelo za vse ostalo."

Še preostali trije finalisti in finalistka
Edina nominiranka med letošnjimi petimi finalisti za kresnika je bila Mirana Likar, in sicer z romanom Pripovedovalec (Goga) "o iskanju svobode in intimni zavezanosti življenju, ki je nenehno na preizkušnji".

Med peterico sta bila dva prvenca, poleg zmagovalnega romana Agni, v romanu Na drugem koncu sveta (Mohorjeva Celovec) Vincenca Gotthardta pa je veliko Koroške, ki pa je lahko kjer koli na svetu: "Gre za dom v tujini in tujino doma."

Če so bili omenjena avtorja in avtorica za kresnika nominirani prvič, pa imata z nagrado povezave zadnja dva finalista. Gašper Kralj se je v peterico uvrstil že leta 2017 s prvencem Rok trajanja, tokrat pa se za kresnika poteguje s Škrbinami (*cf.), ki so pred kratkim prejele Cankarjevo nagrado.

Za Ferija Lainščka je medtem letošnji finale že šesti, sicer pa je kresnika prejel dvakrat, za romana Namesto koga roža cveti (1992) in Murišo (2007). Aktualni Prešernov nagrajenec je v ožjem izboru z romanom Kurji pastir (Beletrina), v katerem se z zanj značilno nežno avtorsko govorico vrača v svoje zgodnje otroštvo.

Recenzije nominiranih romanov
Odgovorni urednik Dela Bojan in letošnji lavreat. Foto: BoBo/Borut Živulović
Odgovorni urednik Dela Bojan in letošnji lavreat. Foto: BoBo/Borut Živulović

Pred razglasitvijo nagrajenca je odgovorni urednik Dela Bojan Budja v svojem govoru pozrnost namenil predvsem pomenu kulture in dejal, da nagrada "kresnik danes stopa že v svoje četrto desetletje, nagrado smo obogatili, s cvenkom in vsebinsko. Ter tako na svoj način odgovorili državi, ki se sicer baha, koliko milijonov namenja kulturi, a jo v resnici skruni, diskriminira."

Kresnik na poti do svoje spletne strani
Urednik kulturne redakcije Dela Andrej Predin je v pogovoru s povezovalko večera Vesno Milek povedal, da je pod okriljem časnika nastaja tudi spletna stran, posvečena nagradi kresnik. Omenil pa je tudi rubriko Mlado pero, ki smo jo na Delu v sodelovanju s pisarno – Ljubljane, Unescovega mesta literature, ­odprli septembra lani. V tej rubriki vsak mesec predstavljajo mlade avtorje in literarne kritike, dajejo prostor za razmislek o ­literaturi pripadnikov mlajših generacij in spodbujajo njeno prisotnost v publicistiki.

V programu so odlomke iz del finalistov interpretirali igralci Marko Mandić, Polona Juh, Boris Ostan, Silva Čušin in Saša Mihelčič. Za glasbene vložke večera so med drugim poskrbeli Jani Kovačič, Laura Krajnc in zasedba Noreia ter Zvezdana Novaković, ki se ji je ob drugi točki pridružila še plesalka Urška Centa.

Lani podeljen jubilejni 30. kresnik
Lani je kresnika prejela Veronika Simoniti za roman Ivana pred morjem, s kresnikom desetletja pa so nagradili Draga Jančarja za To noč sem jo videl. Sicer so nagrado kresnik prvič podelili leta 1991, ko so na pobudo pisatelja Vlada Žabota dva dni pred uradno razglasitvijo neodvisnosti Slovenije prvega kresnika podelili Lojzetu Kovačiču za roman Kristalni čas.

31. kresnik Borutu Kraševcu za roman Agni