Fran Levstik (1831-1887) je pesnik, pripovednik, literarni kritik, časnikar in utemeljitelj slovenskega modernega otroškega pesništva. Njegovi najbolj znani deli sta povest Martin Krpan in potopis s književnim programom Popotovanje iz Litije do Čateža. Med Levstikovimi mladinskimi deli so najbolj priljubljene pravljica Kdo je napravil Vidku srajčico, pesniška zbirka Najdihojca ter pesmi Cvilimožek, Mačka in miš ter Lisica in jež. Foto: Wikipedia
Fran Levstik (1831-1887) je pesnik, pripovednik, literarni kritik, časnikar in utemeljitelj slovenskega modernega otroškega pesništva. Njegovi najbolj znani deli sta povest Martin Krpan in potopis s književnim programom Popotovanje iz Litije do Čateža. Med Levstikovimi mladinskimi deli so najbolj priljubljene pravljica Kdo je napravil Vidku srajčico, pesniška zbirka Najdihojca ter pesmi Cvilimožek, Mačka in miš ter Lisica in jež. Foto: Wikipedia

Prireditev v organizaciji javnega zavoda Trubarjevi kraji, bo odprl akademik Matjaž Kmecl, KUD Primož Trubar bo poskrbel za predstavitev pisateljevih kritičnih spisov, nastopil pa bo tudi nonet Vitra iz Ribnice.

Vsestranski Levstik
Današnja prireditev je eden večjih dogodkov, posvečenih Levstiku. Slovesna prireditev z veliko vseslovensko udeležbo je potekala pred 30. leti ob 150. obletnici Levstikovega rojstva, precej odmevno je bilo tudi obeleževanje 100. obletnice literatove smrti. Javni zavod Trubarjevi kraji pripravlja tudi prireditve ob obletnicah drugih literatov, ki so živeli in ustvarjali na tem območju, poleg Levstika in Primoža Trubarja denimo tudi Josip Stritar in Jože Javoršek.

Fran Levstik, ki je pokopan na ljubljanskem Navju, je po končani gimnaziji v Ljubljani študiral bogoslovje v češkem Olomoucu in želel na Dunaju študirati tehniko, vendar se je kmalu vrnil domov. Tu je bil domači učitelj, nato tajnik tržaške Slavjanske čitalnice in urednik lista Naprej. Bil je tudi prvi tajnik Slovenske matice, dve leti je delal pri Wolfovem slovarju, leta 1870 je na Dunaju izdajal list Pavliha, nazadnje pa je sodeloval pri prevodu državnega zakonika in kot skriptor v licejski knjižnici. Jezikoslovno se je izkazal tudi v delu Napake slovenskega pisanja. V skladu s svojimi pogledi na potrebe slovenske književnosti je Levstik leta 1855 napisal še veseloigro o ženitnih zapletih na vasi z naslovom Juntez, in leta 1876 priredil in dopolnil Jurčičevo zgodovinsko tragedijo Tugomer.