Mladinska besedila Svetlane Makarovič so postala del sodobne klasike in mladinskega kanona ter imajo posebno mesto v zgodovini slovenske mladinske književnosti. Prešernovo nagrado za pesniški opus je dobila leta 2000, a je nagrado simbolno zavrnila. Foto: MMC RTV SLO/Blaž Tišler
Mladinska besedila Svetlane Makarovič so postala del sodobne klasike in mladinskega kanona ter imajo posebno mesto v zgodovini slovenske mladinske književnosti. Prešernovo nagrado za pesniški opus je dobila leta 2000, a je nagrado simbolno zavrnila. Foto: MMC RTV SLO/Blaž Tišler

V prejšnjem sistemu nisem nikoli pisala partizanskega kiča kot nekateri, ki danes pišejo katoliški kič, ampak to se mene ne tiče. Jaz grem svojo pot in moram biti vedno sama sebi podobna, ker je prva dolžnost človeka, da je vreden samega sebe in svojih talentov.

Svetlana Makarovič
Kostja Gatnik je lani dobil Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Foto: MMC RTV SLO

Dobro je, da drugi v nečem, kar človek počne, najdejo vsaj malo veselja, če že ne koristi.

Kostja Gatnik

Levstikovo nagrado, ki jo založba Mladinska knjiga podeljuje od leta 1949 za dosežke na področju otroške in mladinske književnosti avtorjem, ki objavljajo pri tej založbi, je za izvirno besedilo prejela Majda Koren za knjigo Mici iz 2. a, za izvirne ilustracije v knjigi Zgodba o sidru pa Damijan Stepančič.

Svetlana Makarovič ne odstopa od svoje biti
Makarovičeva se je že s prvo zbirko pravljic za otroke in mladino Miška spi predstavila kot zrela in suverena pripovednica. Prav za to knjigo je leta 1973 prejela malo Levstikovo nagrado. Prejela jo je tudi leta 1975 za nabor knjig, med katerimi je bila tudi letos na novo izdana Pekarna Mišmaš. Makarovičeva je po mnenju komisije z zanjo značilnim slogom slovensko mladinsko književnost obogatila z izvirno različico sodobne živalske pravljice, po kakovosti povsem primerljive z najvišjimi svetovnimi dosežki.

Po razglasitvi nagrade je Makarovičeva povedala, da ostaja vselej ista oseba, isti avtor in da prav tako njena literatura ne pozna kakšnih posebnih odstopov. "V prejšnjem sistemu nisem nikoli pisala partizanskega kiča kot nekateri, ki danes pišejo katoliški kič, ampak to se mene ne tiče. Jaz grem svojo pot in moram biti vedno sama sebi podobna, ker je prva dolžnost človeka, da je vreden samega sebe in svojih talentov," je dodala.

Kostja Gatnik se ne drži kalupa
Gatnika, ki je Levstikovo nagrado za izvirne ilustracije prejel že leta 1982, z Mladinsko knjigo povezuje na desetine knjig, za katere je prispeval ilustracije. Številna dela ga postavljajo za enega izmed stebrov slovenske ilustratorske tradicije. "A ko omenjamo tradicijo, pri Gatniku nikakor ni mišljeno prostovoljno utapljanje v njenih kanonih, temveč in predvsem aktivno spreminjanje in širjenje njenih meja," piše v utemeljitvi nagrade.

Priznani likovnik nagrado jemlje kot priznanje za svoje dozdajšnje delo. "Dobro je, da drugi v nečem, kar človek počne, najdejo vsaj malo veselja, če že ne koristi," je Gatnik, ki je lani prejel tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo, povedal po razglasitvi. Povedal je še, da se pri svojem delu ne drži kalupa in da vsako stvar zagrabi in rešuje po svoje.

Korenova je nagrado za izvirno besedilo prejela za knjigo Mici iz 2. a. Komisijo je prepričala enotnost in nesporna literarna kakovost 20 zgodb, v katerih avtorica prepričljivo izrisuje šolski vsakdanjik. Nekatere zgodbe preprosto predstavijo otroške vragolije, a hkrati ponujajo uvid v otroško psihologijo in resničen vzrok za otrokovo ravnanje, v drugih pa se izrisujejo skrbi in strahovi najmlajših.

Izvirne ilustracije Stepančiča v slikanici Zgodba o sidru so po mnenju komisije polne umetniške zrelosti in avtonomnosti. "Stepančič je pred nas postavil nadvse izvirno slikanico, v kateri brez besed, le s prepričljivimi barvnimi podobami, pripoveduje nenavadno zgodbo o sidru sredi Ljubljane. Upodobitve so umeščene v prepoznavno urbano strukturo našega starega mesta, vendar domišljijsko preobražene," piše v utemeljitvi nagrade.

Levstikove nagrade založbe Mladinska knjiga so bile prve založniške nagrade v povojnem obdobju, ustanovljene predvsem z namenom, da bi spodbujale slovenske književnike, slikarje in znanstvenike k ustvarjanju za mlade bralce. Prvič so jih podelili leta 1949 in jih nato prihodnjih 40 let vsako leto podeljevali pesnikom in pisateljem, ilustratorjem in avtorjem poljudnoznanstvenih del za izvirne stvaritve, ki so bile po mnenju strokovnih žirij najboljši dosežki v ustvarjanju knjig ter so izšle pri Mladinski knjigi. Od leta 1989 jih podeljujejo bienalno.

Slavnostna podelitev Levstikovih nagrad bo drevi ob 19.00 na vrtu gostilne Pri Koširju.

V prejšnjem sistemu nisem nikoli pisala partizanskega kiča kot nekateri, ki danes pišejo katoliški kič, ampak to se mene ne tiče. Jaz grem svojo pot in moram biti vedno sama sebi podobna, ker je prva dolžnost človeka, da je vreden samega sebe in svojih talentov.

Svetlana Makarovič

Dobro je, da drugi v nečem, kar človek počne, najdejo vsaj malo veselja, če že ne koristi.

Kostja Gatnik