Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) želi s spominskim dnevom spodbuditi spoštovanje lastnega in tudi drugih maternih jezikov po svetu. "Kulturna in jezikovna raznolikost sta ključnega pomena za trajnostno družbo in pomagata ohraniti razlike v kulturah in jezikih, ki spodbujajo strpnost in spoštovanje drugih," so zapisali.

Nekateri jeziki po svetu ne izginjajo, ampak cvetijo, mnogi od teh pa so čezmejni. Kot primer navaja Unesco jezik Maorov, ki ga govorijo na Novi Zelandiji in Cookovih otokih, ter jezik Samijev na severu Evrope. Vzcvetela sta po "prizadevanjih vlad za oživitev teh jezikov, ki so se začela v 80. letih prejšnjega stoletja".

V mnogih delih sveta so bile meje umetno vsiljene in so samovoljno sestavljale razdeljene skupnosti, ki so obstajale stoletja, to pa je prispevalo h konfliktom. Jezikoslovci, ki so specializirani za čezmejne jezike, po podatkih Unesca poudarjajo, da za take skupnosti uradne meje pogosto ne obstajajo. Še naprej trgujejo, delijo kulturne prakse in komunicirajo v skupnem lokalnem jeziku: "Čezmejni jeziki so naravno dinamični, saj jih medsebojno oplajajo ljudje iz dveh ali več držav."

Jezik, ki pripoveduje o migracijah, suženjstvu in kolonializmu
Med številnimi čezmejnimi jeziki kot takšen primer omenjajo tudi svahili, podsaharski afriški jezik, ki ga govori od 120 do 150 milijonov ljudi. Je hibridni jezik, ki ga sestavljajo jezikovni elementi iz južne Afrike, Arabije, Evrope in Indije, njegov razvoj pa "pripoveduje bogato zgodbo o migracijah, trgovini, suženjstvu, kolonializmu". Temu jeziku bodo na sedežu Unesca v Parizu danes posvetili tudi okroglo mizo.

Unesco je 21. februar za mednarodni dan maternih jezikov razglasil leta 1999 v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so leta 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj jezik – bengalščino.

Literarni večer v DSP-ju
Društvu slovenskih pisateljev se dnevu pridružuje z literarnim večerom, na katerem bodo sodelovali avtorji, ki pišejo v angleščini, madžarščini, kajkavščini, prekmurščini in rezijanščini – Erica Johnson Debeljak, Albert Halasz, Zlatko Kraljić, Tine Mlinarič in Renato Quaglia.
Predsednik DSP-ja Dušan Merc pa je v poslanici ob dnevu zapisal, da smo slovenščino po sto in nekaj letih razvili v orodje za delovanje lastne nacionalne države, vendar je po njegovem mnenju v šolskem sistemu z njo nekaj zelo narobe: postaja samo drugi učni jezik, saj namesto srbohrvaščine ali hrvaško-srbskega jezika, če bi ostali v Jugoslaviji, dobivamo drugi poučevalni jezik – angleščino.

"Materinščine ne bi smeli potiskati v kot deklo tujim gospodarjem"
"Materinščine ni treba ljubiti in se grabiti za srce in pretakati solz in kremžiti obraza, ko zaslišimo nacionalno himno. Treba jo je le uporabljati, tudi izrabljati, dopolnjevati, spreminjati, treba je v njej vsak dan od jutra do večera sanjati, govoriti in pisati," je zapisal Merc. In še: "Ni je treba zanemarjati, potiskati v kot, kakor da je dekla tujim gospodarjem v svojem domu, jo omalovaževati in se je celo doma sramovati."