Pričujoči roman je kot večino Murakamijevih del iz japonščine prevedel Aleksander Mermal. Foto: Mladinska knjiga
Pričujoči roman je kot večino Murakamijevih del iz japonščine prevedel Aleksander Mermal. Foto: Mladinska knjiga
Umberto Eco: Nulta številka
Nulta številka je zadnji roman slovitega italijanskega pisatelja in filozofa Eca, ki je preminil 19. februarja. Foto: Mladinska knjiga

Ameriška pisateljica, Pulitzerjeva nagrajenka, je svoj prvi roman, slovito delo Če ubiješ oponašalca, izdala leta 1960, svoj drugi roman z naslovom Pojdi, postavi stražarja, ki zdaj prihaja tudi na naše police, pa šele 55 let pozneje, čeprav ga je napisala pred prvim izdanim romanom. Roman, za katerega si je pisateljica izbrala stavek iz Izaijeve knjige Svetega pisma - "Pojdi, postavi stražarja" - je postavljen 20 let po dogajanju v prvem romanu. Protagonistka Jean Louise Finch, zdaj že odrasla Scout, se iz New Yorka odpravi v rodno Alabamo na obisk k svojemu očetu Atticusu. Prevajalka Polona Glavan, ki je na novo prevedla tudi avtoričin prvi roman, ga je označila za manj pravljičen oz. za "knjigo deziluzij".

Slovenskim bralcem bo bližje tudi delo najbolj branega japonskega pisatelja Harukija Murakamija iz leta 2013. Brezbarvni Tsukuru Tazaki in njegova leta romanja je kot večino Murakamijevih del iz japonščine prevedel Aleksander Mermal, po besedah urednika zbirke Andreja Ilca pa je delo bližje avtorjevim zgodnjim romanom, kot je Norveški gozd.

Umberto Eco, ki je umrl na isti dan kot Harper Lee, je, kot je povedal prevajalec dela Vasja Bratina, svoj zadnji roman Nulta številka dal v tisk, ko je že vedel, da je neozdravljivo bolan, zato je morda tudi nekoliko krajši od drugih. Osnutek romana je nastal že v 90. letih, a ga je Eco zaradi podobnosti s Foucaultovim nihalom "pospravil v predal", je povedal prevajalec. Opozoril je na globoko sporočilo romana, ki govori o eroziji enega od stebrov novinarstva.

Muriel Barbery se je po uspešnici Eleganca ježa lotila fantazijskega romana Življenje vilinov, ki je popolno nasprotje prejšnjega. Gre za prvi del roman o dveh deklicah, sirotah s čudežnimi močmi. Kljub domišljijskemu svetu, ki ga obvladujeta narava in glasba, pa je roman prežet s poezijo in avtoričinim filozofskim razmišljanjem, je povedala prevajalka Saša Jerele.

Angleški pisatelj Chris Cleave je roman Zlato postavil v čas olimpijskih iger v Londonu. Čeprav si je za ozadje izbral svet športa, pa je avtor, po izobrazbi psiholog, v delo mojstrsko vpletel človeške zgodbe s prevarami, ljubeznimi in boleznimi, je povedal Ilc. Za prevod je poskrbela Miriam Drev.