Za Nekropolo, verjetno svoje najbolj znano delo v tujini, je Boris Pahor med drugim prejel ugledno nagrado premio Napoli, za najboljši tuji roman, izdan v Italiji, ter golobico miru, posebno priznanje mednarodne nagrade Viareggio Versiglia. Roman je prvič izšel leta 1967 (pri založbi Obzorja), nato pa leta 1997 pri Mladinski knjigi. Sledili so trije ponatisi z letnico 2008 in izid v pisateljevih Izbranih delih. Najuglednejša mednarodna literarna kritika danes roman uvršča med klasike dvajsetega stoletja. Foto: MMC RTV SLO
Za Nekropolo, verjetno svoje najbolj znano delo v tujini, je Boris Pahor med drugim prejel ugledno nagrado premio Napoli, za najboljši tuji roman, izdan v Italiji, ter golobico miru, posebno priznanje mednarodne nagrade Viareggio Versiglia. Roman je prvič izšel leta 1967 (pri založbi Obzorja), nato pa leta 1997 pri Mladinski knjigi. Sledili so trije ponatisi z letnico 2008 in izid v pisateljevih Izbranih delih. Najuglednejša mednarodna literarna kritika danes roman uvršča med klasike dvajsetega stoletja. Foto: MMC RTV SLO
Boris Pahor v Moskvi

O tem, taboriščnikih v Dori, ki jo opisuje v romanu Nekropola, se še danes zelo malo govori. "To je bilo taborišče za politične zapornike in se je razlikovalo od taborišč, v katera so zapirali Jude. V Dori so ujetniki delali, dokler niso umrli od izčrpanosti," je povedal pisatelj in dodal, da je v Dori umrlo 20.000 ljudi.
Zahvala za ohranjanje spomina na žrtve druge svetovne vojne
Predstavitve ruskega prevoda, ki je izšel ob sodelovanju slovenske založbe UMco in ruske založbe Glasnost, se je udeležilo tudi nekaj predstavnikov mednarodne organizacije nekdanjih mladoletnih ujetnikov fašizma Otrok. Ob tej priložnosti so Pahorju izročili diplomo za njegov izjemen prispevek in podporo žrtvam nacizma ter za ohranjanje spomina na žrtve druge svetovne vojne. Zbrani so se po predstavitvi knjige z minuto molka tudi poklonili žrtvam taborišč.
Društvo Franceta Prešerna iz Moskve, ki ima precej zaslug za izid prevoda Nekropole v ruščino, poudarja, da nakazuje izid knjige začetek velikega prevajalskega projekta slovenske književnosti v ruščino.
Najprej v tujini, nato doma
Grozote nacističnih taborišč, ki jih opisuje v Nekropoli, ter trpljenje primorskih Slovencev pod fašizmom so tudi sicer teme, ki jih Boris Pahor postavlja v središče svojih književnih del. Ob Nekropoli velja omeniti še zbirko novel Mesto v zalivu ter romane, kot sta Nomadi brez oaze in Spopad s pomladjo. Pisatelj je s svojimi deli prej navdušil v tujini, med prvimi je bilo francosko bralstvo, Francija pa ga je leta 2007 odlikovala z redom viteza legije časti. Temu je nato sledila vrsta nagrad doma in v tujini.
Predstavitev ruskega prevoda Nekropole, pri katerem je sodelovalo tudi veleposlaništvo v Moskvi, je sodila v sklop dogodkov ob zaznamovanju 20. obletnice samostojnosti Slovenije v Rusiji. Na veleposlaništvu bodo danes organizirali sprejem ob slovenskemu dnevu državnosti, ki se ga bo Pahor udeležil kot častni gost.

Boris Pahor v Moskvi