Za odlikovanje je pisatelja predlagala založba Mohorjeva družba iz Celovca, pri kateri je v nemškem prevodu izšlo pet njegovih romanov. Pahor je tako za življenjsko delo nagrajen z najvišjim odlikovanjem, ki ga Avstrija sploh lahko podeli tujemu državljanu.

V romanih, ki so jih v nemškem prevodu pred mesecem dni izdali pri založbi, avtor obravnava tudi slovensko narodno skupnost v Avstriji, ki je v marsičem doživela podobno usodo kakor slovenska manjšina v Italiji.

Na podelitvi častnega križca sta imela slavnostna govora nekdanji avstrijski minister za znanost Caspar Einem in pisatelj Lev Detela. V slovenskem kulturnem centru Korotan na Dunaju je sledil še častni sprejem.

V nemščino sta zajetno peterico knjižnih del - Im Labyrinth (V labirintu), Villa am See (Vila ob jezeru), Die Verdunkelung (Zatemnitev), Geheime Sprachgeschenke (Parnik trobi nji) in Nomaden ohne Oase (Nomadi brez oaze) - prevedla Urška P. Černe in Matthias Göritz.

Življenjska naloga: ozaveščanje o fašizmu
Pahor se zaveda, da ima nemški jezik na področju srednje in severne Evrope še vedno vlogo osrednjega kulturnega jezika. Nemški bralci bodo prek petih prevodov bolje spoznali bistvo njegovega tragičnega otroštva v času fašizma in okupacije Ljubljane. Sam svoje poslanstvo vidi v pisanju in pričevanju o fašizmu, ki se je simbolično začelo s požigom slovenskega Narodnega doma v Trstu leta 1920.

Čeprav se je nemški nacionalsocializem porodil iz italijanskega fašizma, Pahor meni, da Italijani, Nemci in Slovenci ne poznajo dobro genocidnih zločinov, ki jih je povzročala fašistična ideologija. Pahor stavi predvsem na izobraževanje in ozaveščanje mladih pri pouku zgodovine. Prepričan je, da bi moralo v zgodovinskem učbeniku temi fašizma namesto dveh skopih vrstic pripadati celo poglavje, kar je poudaril tudi prejšnji teden na literarnem popoldnevu v Ljubljani.