Letos praznujemo pol tisočletja od rojstva začetnika slovenskega knjižnega jezika, Primoža Trubarja. Foto: MMC RTV SLO
Letos praznujemo pol tisočletja od rojstva začetnika slovenskega knjižnega jezika, Primoža Trubarja. Foto: MMC RTV SLO
J. Pogačnik: Primož Trubar, MK 1986, str. 2
Francka Premk je spregovorila tudi o o ozadju Trubarjevega suverenega obvladovanja svojskosti izvirnega biblijskega jezika. Foto: Mladinska knjiga

Po sledeh še malo poznanega Trubarja je na predavanju v okviru Historičnega seminarja ZRC SAZU popeljala Francka Premk, ki je poskusila predstaviti dograditev svojih dosedanjih spoznanj o Primožu Trubarju z novimi plodovi prvenstveno slovensko-italijanskega sodelovanja.

Sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je med drugim spregovorila o Trubarjevem psevdonimu - Philopatridum Ilyricum v Catechismusu iz leta 1550 ter o nepojasnjeni kratici N.V.T., ki jo zasledimo na posvetilnem pozdravnem nagovoru Ty Vashi Slushabniki inu Bratie v Trubarjevem Catechismusu iz leta 1555.

Vpliv Trubarjevih sodobnikov
Nekaj besed je namenila tudi Trubarjevim sodobnikom, ki so z izrazi domotožja v svojih delih pomagali pri kovanju značilnega trubarjanskega neologizma "nigdirdom". Več pa je bilo mogoče izvedeti tudi o ozadju Trubarjevega suverenega obvladovanja svojskosti izvirnega biblijskega jezika, ne le pri njegovem edinem starozaveznem prevodu Psaltra, ampak tudi pri nizanju izvirnih bibličnih stilemov v celotnem opusu.

16. stoletje o Trubarjevem delu
Njeno predavanje je obsegalo tudi predstavitev kulturnozgodovinskih virov doslej nepoznanega vsebinskega ozadja Trubarjeve Cerkovne ordninge iz leta 1564, prav tako pa tudi pričevanja, ki so jih različni intelektualci 16. stoletja zapustili o tem vodilnem slovenskem protestantskem piscu. Ni pa izpustila niti njegovih potovanj v italijanska kulturna središča ter pomena le-teh na njegovo življenje in delo.

Francka Premk, ki na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša deluje v okviru njegove sekcije za zgodovino slovenskega jezika, je, potem ko je diplomirala na univerzi v Zürichu, na ljubljanski Filozofski fakulteti leta 1989 zagovarjala še doktorat Pomenska in stilistična problematika Trubarjevega in Dalmatinovega prevoda Davidovega psaltra v luči hebrejskega izvirnika. Zadnja leta proučuje zlasti ustvarjalno sodelovanje predstavnikov slovenske, hrvaške, italijanske in švicarske jezikovne kulture v 16. stoletju.