Kajetan Kovič se s svojimi deli ni zapisal le v spomin številnih generacij otrok, pač pa je s svojim pesniškim in pripovednim opusom ter prevajalskim delom pomembno sooblikoval slovenski literarni prostor. Foto: Bobo
Kajetan Kovič se s svojimi deli ni zapisal le v spomin številnih generacij otrok, pač pa je s svojim pesniškim in pripovednim opusom ter prevajalskim delom pomembno sooblikoval slovenski literarni prostor. Foto: Bobo

Kovičev pesniški opus je izjemen – moderen in klasičen hkrati, sugestiven v sporočilu in oblikovni dovršenosti. Pesnik odstira s pripovedjo o svojem življenju, o zavezanosti rodu, prednikom in naravi svoj pogled na svet in pripoveduje o tem, kako se rojeva njegova poezija. Kovič združuje nasprotja v celoto, narava je v njegovi poeziji vseobsežna, bistvena prvina življenja. Pesnikovo pripoved ponazarjajo pesmi antologijske vrednosti – od Bele pravljice prek Labradorja do Sibirskega ciklusa –, ki jih pesnik sam interpretira. Leta 1976 izdana zbirka Labrador je odraz kristalno čistega izraza, pomensko in zvočno ubranega v resnično pesniško lepoto.
Zbirka je navdušila bralce in kritike vseh generacij in avtorji različnih pesniških antologij skoraj brez izjeme vključujejo v svoj izbor najboljših prav pesmi iz Labradorja. Pripoved se dotika tudi prevajalskega dela, opusa za otroke in proznega ustvarjanja, posebej še romana Pot v Trento. Portret razkriva Kajetana Koviča kot človeka, ki zre na življenje zrelo, umirjeno in se čudi skrivnosti bivanja. Življenje se kaže v njegovi liriki enkrat v mraku, drugič v svetlobi, a kadar nastane dobra pesem, je to za pesnika v vsakem primeru in zmeraj sreča. Oddajo pripravlja Alenka Zor Simoniti.