Jakob J. Kenda je popotovanje po znameniti Apalaški poti opisal v potopisnem romanu, ki ga je izdal v samozaložbi. Foto: Ivan Merljak
Jakob J. Kenda je popotovanje po znameniti Apalaški poti opisal v potopisnem romanu, ki ga je izdal v samozaložbi. Foto: Ivan Merljak

Potopisni roman Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike se vseskozi giblje med stvarno reportažo in literarnim potopisom, beremo v obrazložitvi nagrade.

Jakob J. Kenda: Apalaška pot – 3500 kilometrov hribov in Amerike

Prvi Slovenec, ki je prehodil apalaško pot
"Pri tem avtorjev izjemno izbrušen in izčiščen slog, pronicljiv humor, občutek za suspenz ter raba literarnih prijemov, kot so prolepsa, prepričljiv dialog, vložena zgodba, intertekstualnost, v sklopu katere prednjačijo predvsem citatne aluzije, ki jih črpa tako iz slovenske kot svetovne zakladnice književnosti, odtehtajo v prid literarnosti," je med drugim zapisala žirija Društva slovenskih pisateljev v sestavi Martina Potisk, Goran Dekleva in Denis Škofič.

Avtor knjige je v pogovoru na Pisateljskem odru, ki ga je vodil Matej Jug, povedal, da je prvi Slovenec, ki je apalaško pot prehodil. Kot je poudaril, je na poti spoznal, da so med ameriškimi in slovenskimi "hribovci" močne vzporednice. Knjiga je obenem tudi osnova za njegov nov projekt, ki je, kot je dodal, povezan s slovensko transverzalo.

Lovorika za prevajalce do 35. leta starosti
Zarja Vršič je bila nagrajena za prevod prvenca francoskega pesnika Eugena Guillevica Zemljevoden. Nagrado Društvo slovenskih književnih prevajalcev podeljuje za posebno uspele prevode leposlovnih, humanističnih in družboslovnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino prevajalcem, starim do 35 let.

Zarja Vršič. Foto: Ivan Merljak
Zarja Vršič. Foto: Ivan Merljak

Prejemnico nagrade za prevod, ki je izšel pri založbi KUD Logos, je izbrala komisija za nagrade in priznanja pri društvu v sestavi Aleš Berger, Lijana Dejak, Matej Hriberšek, Majda Kne in Nada Grošelj kot predsednica. Eugen Guillevic (1907–1997) je s prvencem Terraque pomenil novost v sočasni poeziji: snovni svet, svojo osnovno tematsko preokupacijo, je upesnjeval s suhim, okleščenim, tako rekoč "ubožnim" jezikom, polnim zamolkov in neizrečenosti, je zapisala komisija.

Pesniška zbirka Zemljevoden je v izvirniku izšla leta 1942, v slovenskem prevodu pa 2017. Foto: Kud Logos
Pesniška zbirka Zemljevoden je v izvirniku izšla leta 1942, v slovenskem prevodu pa 2017. Foto: Kud Logos

"Prav to je, kot v spremni besedi k dvojezični izdaji ugotavlja prevajalka zbirke, tudi najtrši oreh pri presajanju njegove poezije, saj se 'prevajalec zaradi skladenjske eliptičnosti in jezikovne zgoščenosti nemalokrat znajde v nevarnosti, da bodo preproste, a izrazno močne pesmi v ciljnem jeziku izzvenele kot suhoparen dobesedni prevod'," piše v obrazložitvi nagrade.

Zarja Vršič je v pogovoru v Cankarjevem domu dejala, da se ni mogla opirati na noben prevod v drugem jeziku, ker je zbirka izšla le še v makedonščini. Po njenih besedah zbirko odlikujejo zelo izčiščene pesmi, ki so bile težak zalogaj, saj francoska sintaksa ni enaka slovenski. Pri prevajanju sta ji bila v veliko pomoč tudi urednika Vid Snoj in Gorazd Kocijančič. Sicer pa je bila z delom Kozjeglavka nominirana tudi za literarni prvenec.

Podelitev nagrade za najboljši prvenec in nagrade Radojke Vrančič za mladega prevajalca
Drugi dan Slovenskega knjižnega sejma
V vrtincu totalne perspektive: Jakob Jaša Kenda in Apalaška pot (oddaja Ars Humana / 17. 12. 2018)