Leta 2010 je knjiga Dolga pot do svobode izšla tudi na naših tleh pri založbi Sanje v prevodu Jedrt Maležič. Foto: Založba Sanje
Leta 2010 je knjiga Dolga pot do svobode izšla tudi na naših tleh pri založbi Sanje v prevodu Jedrt Maležič. Foto: Založba Sanje

Po Mandelovi smrti decembra 2013 je njegova vdova Graca Machel pokazala skoraj 230.000 besed dolg rokopis skladu, ki skrbi za njegovo zapuščino. Odločili so se za vzpostavitev uredniškega odbora, za vodjo so določili južnoafriškega politika in analitika Tonyja Trewa.

Približno tretjina knjige bo Mandelov rokopis, drugi dve tretjini bo napisal Trew, poročajo tuji mediji. Knjiga naj bi med drugim tudi potrdila dejstvo, da je Mandela kot svojega naslednika favoriziral Cyrila Ramaphoso in ne Thaboja Mbekija, ki ga je nasledil leta 1999.

Obdobje predsedovanja
Knjiga bo izšla pri londonski založbi Pan Macmillian, ki ima v lasti pravice v Združenem kraljestvu in Commonwealthu za ta malo znano in nedokončano besedilo, ki ga je Mandela napisal lastnoročno. V delu se posveča vihravemu obdobju, ki je bilo takšno tudi zanj osebno - rokopis zajema čas nastopa prvega temnopoltega predsednika Južne Afrike, čigar misija je bila vzpostaviti multikulturno demokracijo po odpravi apartheida, kar je časovno sovpadalo z rastočo krizo okužb s HIV-om. To je bilo tudi obdobje razpada njegovega zakona z Winnie Madikizela Mandela.

Nadaljevanje zgodbe dve desetletji pozneje
Šlo bo torej za nadaljevanje avtobiografije, ki je izšla leta 1995, po njej so 2013 - se pravi v letu Mandelove smrti - posneli tudi film. Za knjigo je prejel številne nagrade, vključno z nagrado Alana Patona. Pri nastajanju avtobiografije, ki obsega 115 poglavij na več kot 700 straneh, je kot pisatelj v senci sodeloval urednik, novinar in pisec Richard Stengel, ki je aktualni Obamov podsekretar za javno diplomacijo in javne zadeve.

V Dolgi poti do svobode Mandela opisuje dramatične izkušnje, ki so oblikovale njegovo usodo – od let podtalnega delovanja, ko ga je država tako rekoč razglasila za terorista, nato presenetljivo živahnih let za rešetkami in do neverjetnega nadaljnjega dogajanja. Sledila je namreč praktično popolna zmaga Afriškega nacionalnega kongresa na prebojnih večrasnih volitvah aprila 1994, s čimer je postal prvi temnopolti predsednik Južne Afrike. Zgodba, ki je sledila, bo iz prve roke javnosti torej razkrita naslednje leto.