Med deli, ki jih je prevedel Biggins, so tudi dela Bartola. Foto: Založba Sanje
Med deli, ki jih je prevedel Biggins, so tudi dela Bartola. Foto: Založba Sanje

Upravni odbor Društva slovenskih književnih prevajalcev je letošnjo Lavrinovo diplomo podelil priznanemu prevajalcu Michaelu Bigginsu, ki si že vrsto let prizadeva za prepoznavnost slovenske književnosti v ZDA.

Prevajalec nekaterih ključnih del slovenske književnosti
Michael Biggins, predavatelj na washingtonski univerzi v Seattlu ter vodja oddelka za ruske in vzhodnoevropske zbirke univerzitetne knjižnice, je dober poznavalec Slovenije in njene literature, ki je v ZDA ne predstavlja zgolj z literarnimi prevodi, temveč tudi s tehtnimi strokovnimi in znanstvenimi prispevki v ameriških strokovnih in literarnih revijah ter s preglednimi enciklopedijskimi članki, pa tudi kot predavatelj slovenskega jezika in književnosti kot tujega jezika.

Biggins pristaja le na najvišjo prevodno kakovost, kar dokazujejo njegovi monografski in revijalni prevodi literarnih besedil Vladimirja Bartola, Borisa Pahorja, Draga Jančarja, Florjana Lipuša, Tomaža Šalamuna, Aleša Debeljaka, Lojzeta Kovačiča, Borisa A. Novaka, Mateja Dolenca, Alojza Ihana, Daneta Zajca, Vena Tauferja, Svetlane Makarovič ...

Za njegove prevode je značilen izredno prizadevanje "narediti vsako bravuro v angleščini enako osupljivo in pretresljivo, kot je v slovenskem izvirniku", kakor se je izrazil v enem izmed nedavnih intervjujev. Na Društvu slovenskih književnih prevajalcev so zapisali, da Michaelu Bigginsu z Lavrinovo diplomo izrekajo "priznanje za prevajalski opus in njegovo estetsko dovršenost ter za dejavno in plodno posredniško vlogo med slovensko in angleško govorečo kulturo".

Najbolj znan je po prevodu Bartolovega Alamuta, ki se ga je lotil leta 2003 na pobudo založnika iz Seattla, za nekatere druge prevode pa se je odločil sam. Za Vojnovićev roman Čefurji raus pravi, da je neprevedljiv zaradi specifičnega jezika in z vidika težavnosti prevajanja primerljiv z Joycevim Finneganovim bdenjem.