Nagrado za najboljšo esejistično zbirko so mu podelili na Trubarjevi domačiji na Rašici pri Velikih Laščah. Kot so v utemeljitvi svoje izbire zapisali žiranti Ignacija Fridl Jarc, Matevž Kos, Manca Košir, Petra Vidali in predsednik Edvard Kovač, jih je knjiga Duša Evrope prepričala s "kvalitativnim skokom znotraj njegovega utečenega sijajnega sloga in venomer pronicljive misli".

V Dušo Evrope je Jančar povezal pisma, članke, intervjuje in dnevniške zapise, v katerih dokumentira poseg pisatelja v sodobne težave družbe. V večini prispevkov se je ukvarjal z evropsko problematiko, saj je avtor, ki se namerava v prihodnje bolj posvetiti literaturi, prepričan, da bi se morali Slovenci obrniti od "prepirljivih tem političnega življenja in osebnih tem k širšim temam".

V enem letu izšlo 32 esejističnih zbirk
V širšem izboru za Rožančevo nagrado je bilo 32 del, od katerih jih je komisija resneje obravnavala 15, druge pa je izločila, ker so se za nagrado za najboljšo esejistično zbirko potegovala že lani ali pa jih ne sestavljajo pravi eseji. V prvi krog nominirancev je komisija uvrstila zbirke Zmerjanje Slovencev Draga Bajta, Navzven-navzoter Ifigenije Simonovič, Glas iz tišine Marka Elsnerja Grošlja, Kako biti Petra Kovačiča Peršina, Neonski pečati Andreja Blatnika, Pokrajina prote Mitje Čandra in Duša Evrope Draga Jančarja. Zadnje tri je uvrstila tudi v ožji izbor nominirancev, za Jančarjevo delo pa je nato sklenila, da je delo, ki bo zadovoljilo najzahtevnejše bralce esejev.