Zvone Štrubelj predstavlja Trubarja kot povezovalni element med Slovenci. Foto: Mohorjeva družba
Zvone Štrubelj predstavlja Trubarja kot povezovalni element med Slovenci. Foto: Mohorjeva družba
Franc Berneker: Primož Trubar (1910)
Primoža Trubarja kot očeta slovenskega knjižnega jezika in s tem kot enega od duhovnih mecenov celotne slovenske kulture slavimo že več stoletij. Foto: MMC RTV SLO/P. B.

Knjiga Pogum besede je delo teologa Zvoneta Štrublja, ki vsem sporoča, da je bil Trubar oseba, ki je povezovala in še vedno povezuje slovenski narod. Za to plemenito osebnostjo pa stoji branje oziroma knjiga. Za Trubarja tako veljajo besede angleškega državnika in filozofa, ki je v svojem delu Nova Atlantida iz leta 1627 opisal utopično deželo radodarnosti in razsvetljenja, dostojanstva in veličastja, pobožnosti in duha javnega življenja in ki je tako ustvaril ideal družbe, kateremu so pozneje, sicer z drugačnim duhovnim poudarkom, sledili tudi utopični misleci predvsem zgodnje socialistične usmerjenosti na začetku 19. stoletja.

Francis Bacon je bil avtor misli "Branje ustvarja človeka celostnega, govorjenje pripravljenega, pisanje pa točnega," ki je opisovala tudi ozračje pri škofu Bonomu, kjer se je oblikoval ostri in bistroumni duh Primoža Trubarja. Pri Bonou je namreč Trubar prebiral Erazma Rotterdamskega, ki mu je odpiral humanistično obzorje, izoblikoval si je svoj estetski čut, postal pa je tudi odličen prevajalec Svetega pisma in pridigar.

Primož Trubar na razpotjih najde novo sintezo
Čeprav smo v zadnjem času dobili precej publikacij in knjig o Primožu Trubarju, naj bi bila nova izdaja nekaj posebnega. Po mnenju urednika Martina Lisca je odlika knjige s polnim naslovom Pogum besede, Primož Trubar, 500 let: 1508-2008 izvirnost v pristopu k predstavitvi Trubarjevega življenja in dela. Izpostavljena so križpotja, na katerih se je znašel Trubar in na katerih je moral sprejemati zahtevne odločitve. Trubar tako tokrat ne nastopa kot tisti, ki deli Slovence, ki stoji med katolištvom in protestantizmom, med nazadnjaštvom in napredno mislijo, ampak njegova oseba poudarja, da je vsak razkol, vsaka nejasnost začetek novega spoznanja, nove sinteze.

Tudi zato je Trubar danes oče književnega jezika in pravzaprav celotne literarne kulture vseh Slovencev. V tem smislu je v uvodu v knjigo Marko Dvoržak zapisal: "V strpnem in spravljivem tonu nas želi avtor popeljati na fronto človečnosti in v evropsko kulturno sceno, kjer smo si vsi zares lahko le zavezniki, katoličani, evangeličani, pravoslavni, verni in neverni, drugače misleči in drugače verujoči."

P. B.