Naše splošno poznavanje lastne zgodovine je šibko. Prek atlasa pa se nam odpre geografski pomen našega prostora v Evropi od antike naprej (Jantarna pot), razvoj, če gledamo nastanke naselbin in političnih, upravnih in posestnih razdelitev, vzpostavljanje kulturnih ustanov, tudi samostanov, na katere se vedno pozablja (Žiče!) in ne nazadnje številni vojni pohodi in zasedbe našega ozemlja, da o obeh vojnah in njunih posledicah ne govorim. Ob tem so presenetljive številke izseljencev pred prvo vojno med obema vojnama in po drugi vojni. Ko se vsi ti prikazi začnejo zlivati v celoto, smo lahko ponosni in samozavestni, ko govorimo o sebi, saj da dvomilijonski narod preživi vse našteto in prikazano in kljub vsemu vzpostavi še lastno državo in postane član EU-ja, potem nimamo nobenega razloga, da dvomimo o svoji identiteti, posebej če se primerjamo na primer s Katalonci, Baski ...
Kar težko si predstavljamo, da z izjemo nekaterih skromnih poskusov leta 1948 v begunskem taborišču v Spittalu in nato še leta 1960 v Buenos Airesu ni bilo zgodovinskega atlasa, ki bi na grafičen način celovito obravnaval slovensko preteklost - a zdaj je ta primanjkljaj popravil monumentalni in založniški podvig Nove revije, ki je te dni ugledal luč sveta.
Na vprašanja MMC-jevih uporabnikov v zvezi s kartografijo, sestavljanjem mozaika slovenske zgodovine in težavami, s katerimi se je ekipa morala spopasti, je odgovarjal direktor založbe Nova revija Tomaž Zalaznik. Na vprašanje, kakšni so bili prvi odzivi zgodovinske stroke na nov atlas, je odgovoril, da so za zdaj dobili toliko pohval, da so kar presenečeni nad tako dobrim odzivom. Še posebej je pohvalil kartografinjo Matejo Rihtaršič, "ki je znala in hotela napraviti dobre in pregledne zemljevide in seveda tudi avtorje, ki so se zavedali svojega pionirskega dela na področju zgodovinske kartografije".
Država prispevala premalo?
Projekt se je po besedah direktorja založbe Nova revija čez celo desetletje zavlekel, ker je morala najprej dozoreti zamisel, nato je prišel koncept, pa izbor sodelavcev, finančna konstrukcija ... "Pri atlasu smo se lahko oprli več ali manj samo na naše izkušnje, prihodnje delo na zemljevidih je bilo na nek način svojevrstna uganka tako za avtorje kot tudi za založbo, če želiš delo opraviti najbolje, kot je to možno. Površno delo brez zahtevanih kriterijev je lažje in enostavnejše, mi pa smo si zadali najvišje standarde, ki jih lahko dosežemo," je pojasnil.
Dodal je, da so seveda tudi finance pomemben vir težav pri takem projektu, država pa tovrstnim projektom ni naklonjena. "Da to potrdim, država je pri tem temeljnem nacionalnem projektu sodelovala samo z 10 odstotkov sredstev, čeprav bi po svojih pravilih lahko v ta projekt investirala do 70 odstotkov potrebnih sredstev. Manjkajočih 60 odstotkov pa je zajeten kup denarja," je utemeljil trditev. Prav zato je realna tržna cena (109 evrov z DDV-jem) v tem trenutku za kupce nedosegljiva in jih na založbi čaka še veliko dela, dodaja Zalaznik.
Naše splošno poznavanje lastne zgodovine je šibko. Prek atlasa pa se nam odpre geografski pomen našega prostora v Evropi od antike naprej (Jantarna pot), razvoj, če gledamo nastanke naselbin in političnih, upravnih in posestnih razdelitev, vzpostavljanje kulturnih ustanov, tudi samostanov, na katere se vedno pozablja (Žiče!) in ne nazadnje številni vojni pohodi in zasedbe našega ozemlja, da o obeh vojnah in njunih posledicah ne govorim. Ob tem so presenetljive številke izseljencev pred prvo vojno med obema vojnama in po drugi vojni. Ko se vsi ti prikazi začnejo zlivati v celoto, smo lahko ponosni in samozavestni, ko govorimo o sebi, saj da dvomilijonski narod preživi vse našteto in prikazano in kljub vsemu vzpostavi še lastno državo in postane član EU-ja, potem nimamo nobenega razloga, da dvomimo o svoji identiteti, posebej če se primerjamo na primer s Katalonci, Baski ...
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje