Oglas
Ni veliko držav na svetu, ki se lahko pohvalijo s takšno edicijo, je ob predstavitvi novega zgodovinskega dela (izšel je pri Založbi Nova revija) povedal predsednik SAZU-ja Jože Trontelj. Atlas je opisal kot monumentalno delo slovenske kulture, delo, ki je mnogo več kot samo zgodovina nekega ljudstva. Slovenski zgodovinski atlas je "sijajna učna ura, pogled v preteklost, ki zmore človeka strezniti, ohladiti njegovo domišljavost in ošabnost".
Za kako pomembno delo gre, pove opazka enega izmed avtorjev, Aleša Gabriča, češ da zgodovinarji na tiskovnih predstavitvah svojih del niso vajeni takšnega obiska. "Tovrstna knjiga je v slovenskem prostoru novost. Gre za izjemno delo, ki se ga takole iz nič danes redko lotijo tudi v svetu. Izdelava kart je časovno zamuden in s tem drag proces," je za MMC povedala kartografinja Mateja Rihtaršič, brez katere ne bi bilo več kot 230 kart, 49 skic in tlorisov ter raznih grafičnih prikazov, ki jih obsega delo.
Zemljevidi, ki jih do zdaj nismo imeli
Kot smo že poročali, prinaša prvi Slovenski zgodovinski atlas niz kart in načrtov, ki z grafičnim prikazom pomagajo razumeti zgodovino na območju današnje Slovenije. Karte in načrti obravnavajo torej slovenski prostor vse od prazgodovine pa do današnjih dni, kot nam je pojasnila Rihtaršičeva, ki je po besedah avtorja spremne besede Nika Grafenauerja, naredila spoštovanja vreden podvig, so številne med njimi unikatne, izdelane prvič in posebej v ta namen. “Tu naj izpostavim karti s prikazom arheoloških najdb v Ljubljanici, poznoantični Kranj ipd. Zgodovinarji se najbolj veselijo izdelanih srednjeveških posestnih razdelitev, prvič smo se na kartah lotili prikazati obdobje reformacije in protireformacije, medtem ko je moja najljubša karta o terorju nad slovenskim prebivalstvom v drugi svetovni vojni. Tako naj bi bila videti sodobna tematska karta, poleg tega pa gre za popolnoma nov in izpovedno izjemno močan prikaz tega časa na naših tleh,” pravi.
Za kakovostno delo je bilo treba začeti pri začetku
Izdelava takšnega atlasa je zaradi količine kart in različnosti ter neprimerljivosti avtorjev, podatkov in tudi posameznih obdobij (pa čeprav gre za eno, zgodovinsko temo) še posebej trd oreh. Pričujoče delo zajema celoten razpon od načrtov posameznih zgradb, prek mestnih kart velikih meril do izsekov in kart v srednjih in malih merilih. Avtorji - Boris Golec, France M. Dolinar, Miha Kosi, Aleš Gabrič in Tomaž Nabergoj so podatke za te karte pripravili z različnimi željami in zahtevami, ne glede na to pa so končni materiali izdelani po enotnem likovno-grafičnem imenovalcu.
"Dodaten problem predstavlja dejstvo, da je tematska (v tem primeru zgodovinska) kartografija v stroki in na splošno pri nas obrobnega pomena, zato se z njo resno ukvarja le malo ljudi. Večinoma se je v preteklosti tako ali drugače prerisovalo in predelovalo neke že narejene, predvsem šolske karte, ki po kvaliteti ne dosegajo nivoja, ki smo ga želeli doseči pri izdelavi pričujočega Slovenskega zgodovinskega atlasa," pojasnjuje kartografinja in dodaja, da imajo stari in že predelani viri tudi druge pomanjkljivosti - so zastareli in v njih (večinoma) mrgoli napak. Temu so se ognili tako, da so v največji mogoči meri izhajali iz originalnih materialov.
Vsak izmed avtorjev je za svoje obdobje - atlas je razdeljen v štiri sklope antiko, srednji vek, novi vek ter 19. in 20. stoletje - pripravil seznam zemljevidov, ki jih je treba predstaviti. Kartografinji so predložili materiale v različnih oblikah, pri tem je lahko šlo za lastne izdelane predloge, predelane ali dopolnjene že obstoječe karte, razne sezname, tabele, koordinate ali kakšne druge oblike pisnih navodil, na podlagi tega pa se izdela karta tako, da se osnovno topografsko predlogo dopolni z dano vsebino. "Zveni sicer preprosto, a v tej fazi so se zadeve šele zapletle in roko na srce - problemom, pomanjkljivostim in neskladjem ni bilo videti konca ne glede na obdobje, na katerega se nanaša karta. Povrhu vsega morajo karte podati kontinuiteto sprememb in biti usklajene med različnimi avtorji. In to se je reševalo v naslednjih korekturnih interakcijah, kar nam je vzelo nekaj let," pravi Mateja Rihtaršič.
Zgodovinska kartografija pri nas nima pravega zaledja
V Sloveniji se zgodovinski kartografiji ne posveča pretirane pozornosti in se z njo resneje ukvarja le nekaj posameznikov. Rihtaršičeva je na izdelavo načrtov in kart vezana že od mladosti, saj je končala srednjo geodetsko solo, pozneje pa tudi diplomirala in magistrirala na Univerzi v Ljubljani, FAGG, Oddelek za geodezijo, pa vendar se je s tem resneje srečala šele, ko je pred več kot 15 leti stopila na samostojno pot, dodatno pa se je izpopolnjevala tudi z izdatnim preučevanjem posameznih zgodovinskih problemov, brskanjem med podatki ipd.
"Dejstvo je, da lahko nastane kvalitetna zgodovinska karta le, če tudi kartograf pozna in razume problem, torej ali zna nekaj zgodovine in/ali dobro sodeluje z avtorjem. Na eni strani mora avtor razložiti, kaj želi (in ne, kaj je že nekje videl narisano), in na drugi kartograf povedati, kakšna so sredstva, da se to realizira. V zadnjih letih so namreč sodobne tehnologije odprle vrsto novih možnosti grafičnega prikazovanja podatkov, kar smo pri izdelavi atlasa tudi izkoristili," pravi kartografinja.
Projekcijsko popačene, a zgovorne stare karte
Priprava takšnega atlasa je sijajna priložnost tudi za brskanje po starih kartah, ki lahko kljub projekcijski 'spačenosti' predstavljajo izčrpen vir zgodovinarjem in kartografom. Rimska karta oziroma njena kopija t. i. Tabula Peuntingeriana je sicer rimski imperij razvlekla v podolgovat trak, zvitek, a razporeditev krajev, cest, postojank je zelo zgovorna. Večji 'mrk' nastane pri poskusu razbiranja ozemlja, ki sodi v meje današnje države, v času srednjega veka, saj so bile takrat karte sveta (mappe mundi) zasnovane kot Božje stvarstvo, zato natančno podana geografska informacija ni bila v prvem planu. Več natančnosti je pri pomorskih kartah (portolanih), z razvojem geografskih znanosti in kartografije pa se je v prehodu v novi vek ta podoba precej izboljšala. "Če govorimo o zemljevidih iz 15. ali 16. stoletja so sicer projekcijsko neustrezne, vsebinsko pa pogosto izjemno natančne in kvalitetne. Pri sami izdelavi atlasa pa smo materiale, starejše kot 200 let, uporabili le nekajkrat. Za čas od 19. stoletja dalje pa so nam kot osnova brez izjem služili atlasi iz odgovarjajočega časa," pravi Rihtaršičeva.
Ideja o nujnosti Slovenskega zgodovinskega atlasa se je rodila leta 2001 in težave s pridobivanjem finančnih sredstev ter zahtevnost projekta so zahtevali, da se je uresničitev tega raztegnila čez desetletje. V letu, ko slavimo 20 let samostojne države, je vrzel pomanjkanja atlasa lastne zgodovine končno zapolnjena.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje