V žalno knjigo se je med prvimi podpisal župan Gdanska Pawel Adamowicz. Foto: AP
V žalno knjigo se je med prvimi podpisal župan Gdanska Pawel Adamowicz. Foto: AP

Na neki večerji so me kot najmlajšo od njegovih 37 prevajalcev posadili k njemu in me je zabaval s pripovedmi o 'gnusnih' stvareh, med drugim o tem, kako šestim otrokom in ducatu vnukinj in vnukov rad skuha vampe - ob čemer vihajo nos. Na splošno je rad vnašal v naša življenja sveže poglede na stvari, tudi tako, da je na rojstnodnevnih zabavah še do pred kratkim tradicionalno napravil stojo na glavi.

prevajalka Urška P. Černe
Širši javnosti je Günter Grass najbolj znan po svojem prvem romanu Pločevinasti boben (1959), ki velja za ključno besedilo evropskega magičnega realizma in ga je napisal med bivanjem v Parizu.
Širši javnosti je Günter Grass najbolj znan po svojem prvem romanu Pločevinasti boben (1959), ki velja za ključno besedilo evropskega magičnega realizma in ga je napisal med bivanjem v Parizu. Foto: AP
Iz njegovih del je vela levičarska politična usmerjenost, bil je dejaven podpornik nemške socialnodemokratske stranke (SPD). Tukaj je fotografiran med enim izmed njihovih kongresov leta 1972. Foto: EPA

Nemški predsednik Joachim Gauck je Grassa v sožalnem pismu označil za velikega avtorja in bojevitega političnega duha. V literatovih romanih, novelah in liriki je mogoče najti največje upe in zmote, strahove ter hrepenenja celih generacij, piše Gauck.

Švedska akademija je Grassovo delo ob literatovi smrti označila kot "vrhunec 20. stoletja". Kot je sporočil član akademije Per Wastberger, je bila odločitev leta 1999, ko je Grass prejel Nobelovo nagrado za literaturo, lahka. V očeh Švedske akademije je Grass veljal za pisateljski vrhunec 20. stoletja, ki ga je prekašal morda le Thomas Mann.


Madžarski Nobelov nagrajenec za književnost Imre Kertesz je ob smrti prijatelja in pisateljskega kolega dejal: "Nisva se posvečala enakim temam, a bila sva prijatelja in med nama je vladalo medsebojno spoštovanje."

V Indiji rojeni britanski pisatelj Salman Rushdie svoje obžalovanje ob Grassovi smrti izrazil prek Twitterja: "To je zelo žalostno. Grass je bil velikan, navdih, prijatelj."

Romunski pisatelj Mircea Cartarescu pa je ob Grassovi smrti dejal: "Grass je bil zame eden zadnjih še živečih velikih pisateljev. Izhodiščna točka za vso sodobno literaturo. Novica o njegovi smrti me je zelo užalostila."

Mojster "premišljene provokacije"
Predsednik Nemške akademije za jezik in literaturo Heinrich Detering je ob tej žalostni priložnosti spomnil, da je širša javnost v Nemčiji v zadnjih letih Grassa videla predvsem kot pisca političnih izjav, in ne kot izjemnega umetnika, kar je v resnici bil. "Sam pri tem seveda ni bil nedolžen. Vsi vemo, da je rad dobro premišljeno provociral. Razprave je hotel predvsem odpirati, in ne zapirati," je dejal Detering.

Urška P. Černe, ki je v slovenščino prevedla njegovo delo Po rakovo, je prepričana, da je bil Grass v svetovni in nemški besedni umetnosti zelo poseben iz več razlogov. Poseben je bil, ker je bil zelo raznolik ustvarjalec - pisal je, risal, slikal in kiparil. Pisal je odlično poezijo, romane, novele, gledališke in plesne igre, kolumne, zraven pa enake motive tudi naslikal in ustvaril kipe. Vse svoje knjige je likovno opremil sam.

Vera v počasne mline institucij
Njegov prozni opus označujejo veliki motivni kompleksi, velike, zelo figuralno oprijemljive metafore. Grass plete alegorije in velike simbole na celotni besedilni ravni. Ekološke svetovne teme označuje roman z veliko metaforo morske ribe List, Podganka simbolizira veliko zgodovino, motiv polža pa počasno pot sprememb skozi institucije. Grass namreč ni bil revolucionar. Verjel je, da se razvoj dogaja po polževo skozi institucije.

Poseben je bil tudi zato, ker si je vedno želel biti neprijeten, proti toku, tako z izbiro perečih tem kakor s svobodno izbiro forme. Tako je razburil javnost tudi s kritiko politike Izraela, ki jo je zapisal kot poezijo. Razburil jo je tudi s pozno informacijo o tem, da je bil kot 15-letni fant vpoklican v enoto SS in se ni uprl. "A burni odzivi ga niso pustili hladnega, spomnim se, da je bil na srečanju prevajalcev v Frankfurtu leta 2008 prizadet," je povedala.

Anekdota slovenske prevajalke
Kot človek je bil glasna, karizmatična oseba, možak nižje rasti, vedno oblečen v kamelje rjave ali temnozelene žametne hlače, brez vozniškega izpita in z nežno, a trdno ženo Ute, organistko in hčerko protestantskega pastorja, ki ga je povsod vozila. Vedno je rad ljubeznivo zbadal. "Na neki večerji so me kot najmlajšo od njegovih 37 prevajalcev posadili k njemu in me je zabaval s pripovedmi o 'gnusnih' stvareh, med drugim o tem, kako šestim otrokom in ducatu vnukinj in vnukov rad skuha vampe - ob čemer vihajo nos. Na splošno je rad vnašal v naša življenja sveže poglede na stvari, tudi tako, da je na rojstnodnevnih zabavah še do pred kratkim tradicionalno napravil stojo na glavi," je še povedala Urška P. Černe.

Na neki večerji so me kot najmlajšo od njegovih 37 prevajalcev posadili k njemu in me je zabaval s pripovedmi o 'gnusnih' stvareh, med drugim o tem, kako šestim otrokom in ducatu vnukinj in vnukov rad skuha vampe - ob čemer vihajo nos. Na splošno je rad vnašal v naša življenja sveže poglede na stvari, tudi tako, da je na rojstnodnevnih zabavah še do pred kratkim tradicionalno napravil stojo na glavi.

prevajalka Urška P. Černe