Günter Grass je bralcem najbolj znan po romanu Pločevinasti boben, ki je zaživel tudi na filmu, nagrajenem z zlato palmo in oskarjem za tujejezični film. Foto: Reuters
Günter Grass je bralcem najbolj znan po romanu Pločevinasti boben, ki je zaživel tudi na filmu, nagrajenem z zlato palmo in oskarjem za tujejezični film. Foto: Reuters
Na slovesnem prejemu Nobelove nagrade iz rok švedskega kralja Karla Gustava XVI. v Stockholmu 10. decembra 1999. Foto: Reuters

To je zelo žalostno. Pravi velikan, navdih in prijatelj. Zabobnaj zanj, mali Oskar.

Salman Rushdie na Twitterju
Šolal se je za kamnoseka in kiparja, nato pa se je v 50. končno docela posvetil književnosti, v kateri se je pogosto vračal v Danzig svojega otroštva. Na literarno pot je stopil s poezijo. Pisal je ironično in duhovito liriko, kasneje pa je postal oster kritik družbe. A vse do konca življenja se je ob pisanju posvečal tudi kiparstvu, grafiki, risanju in slikanju. Svoja dela je tudi razstavljal. Foto: Reuters

. Star je bil 87 let.

Grass se je rodil leta 1927 v svobodnem mestu Danzig, zdaj Gdansku na Poljskem. Ob koncu druge svetovne vojne - v svoje vrste so ga SS-ovci rekrutirali leta 1944, ko je bil še najstnik - so ga kot ranjenca zajeli ameriški vojaki, iz vojaškega zapora na Bavarskem je bil osvobojen leta 1946.


Drugim očital grehe, sam (pre)dolgo molčal

Razkritje o Grassovi udeležbi v drugi svetovni vojni in dejstvu, da je bil vojak zloglasnih nacističnih enot SS, je prišlo z izidom njegove avtobiografije Ob lupljenju čebule leta 2006, ko je bil že nobelovec. V nemški javnosti je s tem dvignil veliko prahu, mnogi so mu očitali, da je priznanje prišlo veliko prepozno, zato naj bi škodilo njegovi moralni neoporečnosti. Mnogi so dodali, da je lastne grehe desetletja dolgo skrival, medtem pa drugim glasno očital njihovo nacistično preteklost.

Širši javnosti je Günter Grass najbolj znan po svojem prvem romanu Pločevinasti boben (1959), ki velja za ključno besedilo evropskega magičnega realizma in ga je napisal med bivanjem v Parizu. Gre tudi za prvo delo iz njegove trilogije, posvečene Danzigu, ki jo sestavljata še novela Mačka in miš in roman Pasja leta. Po Pločevinastem bobnu so 20 let pozneje posneli film, nagrajen z zlato palmo v Cannesu in z oskarjem za najboljši tujejezični film.

Iz njegovih del je vela levičarska politična usmerjenost, bil je dejaven podpornik nemške socialnodemokratske stranke (SPD). Grassovo književnost pogosto uvrščajo v nemško umetniško gibanje, znano kot Vergangenheitsbewältigung, kar bi lahko prevedli kot "soočanje s preteklostjo".

Leta 1999 je Günter Grass, med letoma 1983 in 1986 je bil tudi predsednik Berlinske akademije umetnosti, prejel Nobelovo nagrado za književnost. Podelili so mu jo kot pisatelju, ki je "s svojimi igrivimi črnimi pripovedmi upodobil pozabljeni obraz zgodovine".

Preden je odložil pero, je užalil Jude
Poleg razkritja o njegovi vojaški preteklosti iz leta 2006 je 2012 Grass javnost razburil še z do Izraela kritično prozno pesmijo Was gesagt werden muss (Kar je treba povedati), v kateri je Izraelu očital, da s svojo politiko do Irana ogroža svetovni mir. Takratni izraelski veleposlanik v Nemčiji Shimon Stein je v delu videl znak "nekega izkrivljenega odnosa do lastne preteklosti, do Judov in do Izraela". Najbrž ni treba posebej poudarjati, da je pisatelj odtlej v judovski državi veljal za persono non grata.

O pisateljevi veličini in ugledu priča dejstvo, da se je novica o njegovi smrti, ki so jo na Twitterju objavili pri njegovi založbi Steidl, znašla na najpomembnejših mestih tako rekoč vseh nemških novičarskih spletnih portalov. O njem pišejo kot o enem najpomembnejših pisateljev ne le v Nemčiji, temveč na svetu.

Günter Grass je oktobra 2012 oznanil, da odlaga pisateljsko pero. "Star sem 85 let. Zdravje mi ne dopušča, da bi se lotil projektov, ki bi trajali pet ali šest let, toliko časa pa bi verjetno potreboval za raziskavo ob pisanju romana," je tedaj dejal.

To je zelo žalostno. Pravi velikan, navdih in prijatelj. Zabobnaj zanj, mali Oskar.

Salman Rushdie na Twitterju
Günter Grass: in memoriam
Günter Grass: in memoriam